Ponedeljski Slovenec, 2. september 1935
V soboto (30. avgust 1935) ob 11 je bila v Jakopičevem paviljonu otvorjena prva kolektivna razstava mladega slovenskega slikarja Eda Deržaja. Uvodne besede je govoril ljubljanski župan dr. Ravnihar, poudarjajoč, da je Ljubljana prevzela protektorat nad razstavo, ker čuti dolžnost čuvati in podpirati slovensko umetnost, ki se ne smo podcenjevati v primeri z gospodarskimi problemi. Ljubljana se zaveda važnosti univerze, gledališča, Narodne galerije in bo vedno podpirala vsaka umetnostna stremljenja. Župan je ob koncu naprosil slikarja, da naj predstavi svoja dela občinstvu.
Slikar g. Deržaj se je zahvalil g. županu ter omenil par besed o svoji dosedanji poti in upanje, da bo sprejet tudi doma tako kot v tujini (v Londonu). Nato je obširneje — sliko za sliko tolmačil občinstvu, ki je zvesto spremljajo opisovanje podob o naših planinah in ravninah, beneških ulicah in dalmatinskih mestih, zlasti pa angleških velemestnih razpoloženj in goratih pokrajin.
Gore v najrazličnejših razpoloženjih so glavni motiv Deržajeve palete. Štiri sobe je napolnil s svojimi olji, akvareli in lesorezi, kar da slutiti njegovo marljivost, da izrazi svoj talent, ki je v vidnem dozorevanju. O vrednosti njegovega slikanja pa bomo prinesli strokovno oceno. Zdaj omenjamo kot kronisti, da se je otvoritve udeležilo veliko število prijateljev umetnosti, zastopnikov Narodne galerije, kluba umetnikov, gospodarskih krogov, slikarjevih turističnih prijateljev, med njimi g. Copelandova, ki ima največ zaslug za postanek večino tih podob, našega tiska itd.
Razstava bo odprta 14 dni.
