Nekdanji način varovanja okrog bokov in malo manj priporočljiv (za drugega) čez eno ramo je omogočal ob padcih prvega v navezi, da je varujoči, ki je bil na to pripravljen, precej skrajšal »ohlapno vrv« – razdaljo. S tem je ustvaril povsem druge pogoje in sile – z mehkim zaviranjem pa izničil morda usodne preostanke napetosti ter obelil kožo na dlaneh do kosti. Tipičen primer je naredila legendarna Mira Marko Debeljak, ko je zaustavila Eda Deržaja po padcu v Steni. Nihče ji ni verjel, še več, obsodili so jo zaradi njene sposobnosti, a šlo je za preprosto, izpiljeno tehniko tedanjega časa.
Danes, vsaj pri plezanju, kjer so svedrovci – varovala ne prav daleč narazen, in ko se varuje preko priprav, to ne pride več do izraza. Pri alpinističnih smereh, kjer so elementi precej daleč narazen in se ob padci ustvari precej »proste vrvi«, ali pa ob varovanju v snegu na cepinu, (le in zgolj) vaja še vedno dela »mojstra« in ga pripravi na »hudo« …
Včasih so na seminarjih za alpinistične inštruktorje poskušali zaustaviti kar avto, ki so ga spustili po klancu. Če pa boste dandanes vseeno poskusili (lahko tudi za zabavo ter malo lažji način) in preskusili svoje sposobnosti, pa zdaj zadeva zgleda nekako takole … Hard Is Easy
Zakaj se je pa potrebno pripenjati na sidrišča, če še komu ni jasno, pa kdaj dr…
