»Osmica« obstaja že dolgo – Je preprosta, poceni in izjemno vsestranska
Spust po ali pa ob vrvi, kot so se včasih še radi ukvarjali z izrazi, je dokaj zahteven in včasih tudi nevaren način, da se plezalci spustijo po steni nazaj v vznožje. Prav tako velja za varovanje. Ker so različno ravnanje z vrvjo in pripomočki poznali že v recimo poklicih (od mornarjev pa do kamnolovcev), ki so se opravljali daleč pred nastankom alpinizma in (tudi sedaj športnega) plezanja, se je dalo iz tega marsikaj skopirati in prenesti za tovrstne potrebe. Legendarni dülferjev način ali pa vodniški način imata (tako) zelo slabo lastnost v tem, da se ustvarjena toplota prenaša (skoraj direktno) na telo. Ker s(m)o ljudje vse manj odporni, pa so se pojavili izumitelji, da bi zadeve olajšali.
Po podatkih Pita Schuberta (Bergunsteigen 3/06), je dr. Max Pfrimmer objavil 1. oktobra 1943, da je razvil prvo znano obliko osmice. Svojo idejo je ponudil trgovini Schuster v Münchnu, ki je pripomoček komercializirala v zgodnjih 60. letih. To je bila prva znana osmica, ki je bila dostopna širši javnosti.
V Vertical Museum piše Gary D. Storrick, da je bila naslednja komercialna različica Fisherjeva osmica, oglaševana v reviji Mountain Craft junija 1963. V knjigi Alana Blackshawa (Mountaineering from Hill Walking to Alpine Climbing 1965) najdemo že kasnejši model Fisherjeve osmice, pa tudi Pierre Allainov trident in Peck Descender — kar kaže na raznolikost takratne opreme.
V ZDA je Gary Kirk leta 1965 neodvisno razvil svojo različico osmice, ki pa ni bila komercializirana. Prvi oglasi za osmice v ZDA (npr. CMI) so se pojavili šele leta 1974, čeprav je Bill Craig poročal, da je že 1965 v Adirondackih videl Schusterjevo osmico v prodaji.
Keith Liken je leta 1968 zapisal, da so »osmice uporabljali že leta«. Sam je razvil novo zasnovo, ker so bile obstoječe osmice pretežke za pripenjanje, a se njegova ideja ni prijela. To kaže, da je bila osmica že takrat predmet tehničnih debat in izboljšav. Zbirka osmic različnih proizvajalcev …
Včeraj pa je Andrew Kirkpatrick obudil še izboljšanje osmice v obliki DMM Anker Figure 8, ki je bila zasnovana za večjo stabilnost in preprečevanje prevrnitve kontrolne vrvi, kar se je zgodilo med spustom narednika Takavesija. Ta različica je bila odgovor na realno nevarnost, ki se je zgodila med vojaško akcijo in je postala standard v reševalnih in vojaških enotah.
Med napadom SAS na iransko ambasado, operacijo Nimrod v London leta 1980, kjer so teroristi zadrževali talce, je vodja enote narednik ‘Tak’ Takavesi med spustom po vrvi obtičal pet metrov nad balkonom. Kontrolna vrv se je »prevrnila« in zataknila, kar je povzročilo, da je Takavesi visel negibno nad vhodom, medtem ko so njegovi kolegi že vdirali v stavbo. Ko so granate zanetile požar, so plameni začeli lizati Takovesijeve noge. V paniki je kričal, naj ga odrežejo — kar so tudi storili. Padel je na balkon in se takoj pridružil akciji. Dogodek je sprožil razmislek o varnosti pri spustih po vrvi. Leta 1981 je bila ustanovljena britanska znamka DMM (Climbing Technology), ki je razvila Anker figure 8 — posebno obliko osmice, zasnovano tako, da preprečuje prevrnitev kontrolne vrvi, ki lahko povzroči zatikanje ali celo padce. Ta nova oblika osmice je bila stabilnejša, bolj uravnotežena in varnejša, kar je hitro pritegnilo pozornost plezalcev in reševalcev po svetu.
Seveda je izraz osmica besedno in številčno večpredstaven. Ker je ravno čas trgatve, ga povezujemo tudi z domačimi vinotoči, ki izvirajo iz dekreta cesarja Jožefa II. iz leta 1784, ki je vinogradnikom dovoljeval, da osem dni v letu prodajajo vinske presežke iz preteklega leta — neposredno, brez davka in brez posrednikov. Ta pravica pa ima starejše korenine, saj pisni viri omenjajo, da je že Karel Veliki (8. stoletje) podeljeval podobne privilegije. Tradicija se je ohranila skozi vladavino Marije Terezije in se formalizirala z omenjenim dekretom Jožefa II. Vinogradnik je lahko v svojem domu ali kmetiji odprl vinotoč pod vejo, kjer je točil vino domačim in popotnikom. Da bi označil, da poteka osmica, je na vhodna vrata pritrdil šop bršljana, imenovan »fraska« — preprost, a zgovoren znak, da je vino na voljo.
Osmice, ki se danes (vse manj) in v različnih oblikah uporabljajo v stenah, so torej tudi plod izkušnje, ki je bila na meji med življenjem in smrtjo. Nastale so iz potrebe po večji varnosti, a nosijo v sebi tudi zgodbo o improvizaciji, pogumu in britanski tehnični domiselnosti. Seveda pa je šel (predvsem alpinistični) razvoj naprej in osmic se (morda je temu kriva preprostost in nizka cena) skorajda ne vidi več, … V arhivih (skica je iz alpinističnih razgledov) pa imate na voljo zapise, preskuse in poudarke, ki so (nekdaj) nasta(ja)li (tudi) na seminarjih za alpinistične inštruktorje in so pomenili stik z razvijajočo se tehniko. Žal nam današnji način usklajevanj, izpopolnjevanj in preizkušanj (tega tako pomembnega kadra) v večji meri ne ponudi tehničnih …
