(1907 – 1981)
Šerpa in sirdar, ki je v Himalaji odprl vrata alpinizmu
Ang Tharkay (pogosto zapisan tudi kot Ang Tarki ali Angtarkay) se je rodil leta 1907 v vasi Kunde v regiji Khumbu, severno od Namche Bazaarja, v neposredni bližini Everesta. Kot mnogi fantje iz njegove generacije je že zgodaj odšel v Darjeeling, kjer so se zbirale odprave in iskale nosače. Začel je kot navaden nosač, z zaslužkom komaj dovolj velikim, da je preživel. Njegova prva odprava je bila na Kangčendzengo leta 1931. Na Everestu je bil leta 1933, 1935 in 1938, ko je bil kuhar in sirdar, uradno pa je bil sirdar prvič povišan na Nanda Deviju leta 1934. Bil je izjemen tako kot plezalec kot sirdar, njegov značaj pa je bil deležen visokih pohval vseh, ki so ga poznali. Plačilo je bilo skromno – v slovenskih povojnih časopisih tistega časa so poročali, da je zaslužil komaj 48 dinarjev na dan.
Kmalu je napredoval v taboriščnega kuharja, nato pa v vodnika. Njegova resnost, zanesljivost in sposobnost organizacije so ga dvignile nad povprečje. Med vojno je moral delo prekiniti in sprejeti službo v Lahori, a se je po letu 1945 vrnil k svojemu poklicu, ki ga je imel za poslanstvo – vodenju odprav v Himalaji.
Največjo mednarodno prepoznavnost je dosegel kot sirdar francoske odprave na Anapurno leta 1950, ki jo je vodil Maurice Herzog. To je bila prva uspešna osvojitev osemtisočaka v zgodovini alpinizma. Ang Tharkay je bil ključna vez med evropskimi alpinisti in Sherpami, skrbel je za logistiko, motivacijo in varnost. Njegova vloga je bila tako pomembna, da ga je Herzog v knjigi Annapurna opisal kot nepogrešljivega.
Kasneje je sodeloval tudi pri znameniti Everestovi izvidnici leta 1951, ki jo je vodil Eric Shipton. Prav ta odprava je odprla pot kasnejšemu uspehu Hillaryja in Norgaya leta 1953.
Ang Tharkay je bil ena ključnih osebnosti zgodnje zgodovine himalajskega alpinizma – Sherpa, ki je iz skromnih začetkov postal vodja najpomembnejših odprav svojega časa. Njegova pot od nosača do sirdarja francoske odprave na Anapurno je zgodba o vztrajnosti, odgovornosti in tihem voditeljstvu.
Slovenski časopisi so ga pogosto primerjali s Tenzingom Norgayem, ki je postal svetovno znan po osvojitvi Everesta. Medtem ko je bil Tenzing nasmejan in vedno dobre volje, je bil Ang Tharkay resen, zamišljen in zaskrbljen za prihodnost svoje družine. Imel je pet otrok in njegova glavna skrb je bila, da bi jim zagotovil skromno, a dostojno življenje.
Njegova resnost pa ni pomenila manjše strasti do gora – bil je enako predan alpinizmu kot Tenzing, a je svojo vlogo razumel predvsem kot odgovornost in dolžnost.
Po letu 1954 je Tharkay ustanovil lastno vodniško agencijo in vodil odprave na Kangčendzengo ter druge himalajske vrhove. V poznih letih se je umaknil na kmetijo južno od Katmanduja, kjer je živel preprosto življenje, a ostal povezan z gorami in prijatelji iz alpinističnega sveta. Umrl je 28. julija 1981 v Katmanduju.
Ang Tharkay je bil nedvomno eden najvidnejši Šerp. Njegova zgodba je danes zapisana v avtobiografiji Sherpa (izvirno Mémoires d’un Sherpa, 1954), ki je dragocen dokument o zgodnjih letih himalajskega alpinizma.
Profil Ang Tharkaya razkriva človeka, ki je presegel vlogo nosača in postal simbol odgovornosti, tihega voditeljstva in Sherpa tradicije. Njegova pot od revnega fanta iz Khumbuja do vodje najpomembnejših odprav je zgodba o tem, kako se je oblikovala kultura himalajskega alpinizma – kultura, ki jo je soustvarjal skupaj z evropskimi alpinisti, a jo je nosil predvsem v svojem srcu.
