Zgodba o naključju, znanstvenem preboju in mejni črti – Če geodeti ne bi izmerili meje, bi bil Ötzi najverjetneje Avstrijec
Med pohodom po gorovju Similaun sta zakonca Erica in Helmut Simon 19. septembra 1991 naletela na nenavadno najdbo: iz ledu in taline je štrlelo človeško truplo. Sprva sta domnevala, da gre za alpinista ali morda vojaka iz prve svetovne vojne, ki ga je razkril umik ledenika. A izkazalo se je, da gre za relikt, star več kot 5000 let — za pozneje poimenovanega Ötzija, ledenega moža.
Naključje, ki je spremenilo zgodovino
Najdišče, nekaj metrov globoka skalnata kotlina pri Tisenjochu (3210 m), se je zdelo povsem običajno za to okolje: ostre skale, zaplate snega, ostanki ledu. A iz zmrznjene mase so štrleli glava, ramena in del trupa. Simonova sta obvestila oskrbnika bližnje koče Similaun, ki je nato kontaktiral karabinjerje. Ker naj bi truplo ležalo na avstrijskem ozemlju, so italijanske oblasti zadevo prepustile kolegom čez mejo.
Slabo vreme je za nekaj dni ustavilo dogajanje. 21. septembra sta prišla mimo Tisenjocha dva alpinista, ki sta želela truplo videti. Oskrbnik Markus Pirpamer ju je pospremil do najdišča, ki ga je predhodno zaščitil s plastično folijo. Eden od alpinistov je bil Reinhold Messner, ki je ob pogledu na telo, oblačila in nenavadno sekiro takoj posumil, da gre za nekaj izjemno starega. Skupaj s Hansom Kammerlanderjem sta prva prepoznala arheološki potencial najdbe.
Od trupla do znanstvene senzacije
23. septembra so truplo izkopali — žal s pnevmatskim kladivom, kar je povzročilo manjše poškodbe. Posmrtne ostanke so prepeljali v Innsbruck, kjer je forenzični patolog Rainer Henn potrdil Messnerjeve domneve: ne gre za sodobnega alpinista. Univerza v Innsbrucku je sprožila znanstveno analizo, arheolog Konrad Spindler pa je že na prvi pogled ocenil, da gre za več tisoč let star artefakt. Radiokarbonsko datiranje je potrdilo: truplo je staro več kot 5000 let.
Ötzi je postal najbolj preučevano človeško telo v zgodovini, njegovo odkritje pa je vplivalo na antropologijo, glaciologijo, zgodovino, evolucijo in klimatologijo. Medijska pozornost je bila izjemna, najdišče pa je postalo romarska točka za znanstvenike in radovedneže.
Meja, ki je odločila usodo mumije
Sprva je veljalo, da je truplo najdeno v Avstriji. A Silvano Dal Ben, finančnik in vodja gorske reševalne postaje v dolini Schnalstal, je podvomil v to domnevo. Opravil je natančne meritve in ugotovil, da je najdišče 92,6 metra znotraj italijanskega ozemlja. Italijanska in avstrijska vlada sta poslali geodetski ekipi, ki sta potrdili Dal Benovo ugotovitev.
Zgodovinsko gledano meja na Tisenjochu ni povsem sledila naravnemu porečju med Padom in Donavo. Ob koncu prve svetovne vojne so geodeti zaradi snežne odeje napačno določili potek meje, kar je Italiji prineslo nekaj dodatnih hektarjev. Če bi bila meritev natančnejša, bi bil Ötzi danes Avstrijec.
Mumija iz Similauna danes
Ötzi je danes shranjen in razstavljen v Južnotirolskem arheološkem muzeju v Bolzanu, kjer ga že več kot tri desetletja podrobno preučujejo. Njegova zgodba ni le znanstvena, temveč tudi človeška in geopolitična — zgodba o naključju, vztrajnosti in pomenu natančnosti v gorah.
