Tedenski pregled časo-pisja in hribovskih tem, …
Problem z medvedi rešen …
Na 24ur se Neža Steiner sprašuje: Postojnska jama, soteska Vintgar, Tolminska korita, slap Savica … Nekoč simboli naravnih vrednot državnega pomena – danes vir zaslužka? Kdo upravlja z našo naravo – država, javni zavodi, društva ali zasebni interesi? S Postojnsko jamo za trimilijonsko koncesijo – kot večinski lastnik družbe Postojnska jama, d. d. – upravlja Batagelj & Co., v lasti družine Batagelj. Zaračunavanje visokih vstopnin, taks in parkirnin ter netransparentno porabljanje denarja. Zaradi kaosa na ministrstvu za naravne vire spreminjajo zakonodajo. Bodo zaščitili javni interes ali odprli vrata novim zasebnim dobičkom?
Na RTV (se) Darja Mihalič sprašuje: Bohinj – iskanje ravnovesja. Kdaj je turistov preveč? Turisti preplavljajo najlepša svetovna mesta, slikovite kraje, eksotične morske obale, gorske grebene. Prodirajo v najbolj skrite kotičke planeta in posegajo že po vesolju. Iščejo kraje, “kjer ni turistov”, in gostilne, “v katere hodijo samo domačini”.
V Primorskem dnevniku poročajo, da se je reševalna akcija 72-letnega goriškega planinca Adriana Rossija v Karnijskih Alpah tragično zaključila. 4. novembra so ga nekaj pred 23. uro našli mrtvega v bližini koče Casera Val ob vznožju vrha Verzegnis na Videmskem. Po vsej verjetnosti ga je obšla slabost.
Na SiOlu je Matej Podgoršek opravil sobotni intervju s Tomažem Žganjarjem, ki je
odraščal v letih, ko so imeli alpinisti in gorski reševalci mitski status. In je to postal še sam.
Matej Podgoršek se je odpravil tudi na Dedca …
Za Večer je Nejc Stropnik pripravil intervju s Slovencem, ki premika meje mogočega: Plezanja Domna Škofica po (letečem) letalu se ne da primerjati z ničemer
V Slovenskih novicah Janez Mihovec ponuja idejo za izlet: Svete Višarje so romarski kraj in delujejo kot iz škatlice.
V Delu je članek, Gorski bivaki: arhitektura v ekstremnih razmerah, ki ga je podpisala Saša Bojc. Po besedah Mihe Kajzelja (Kajzelj arhitektura) je v naravi ključno prebrati, kaj vgraditi v arhitekturo, da se bo vključila naravo, bistveno je spoštovanje naravnih danosti, sil, ki so v gorah močnejše kot v dolini. »Ko sem snoval svoj prvi bivak na Kobariškem stolu, sem si zamišljal, kako bo z njim pozimi, ko piha veter s severne in hkrati južne strani in se ustvarijo snežni zameti. Zato sem ga v prerezu zasnoval tako, da povzema obliko zameta,« pravi. To ni edini, ki ga je zasnoval, pa tudi ne edini parameter, ki šteje pri njihovem snovanju, svoj vidik o tej tipologiji pa v nadaljevanju članka izpostavlja tudi arhitekta Špela Videčnik iz biroja Ofis arhitekti.
Za Gorenjski Glas je šla Jelena Justin na Goldeck (2142 m) – Urejeno smučišče na eni strani, na drugi pa kopica lepih planinskih poti. Izjemno barvito v jesenskem času, ko se lahko najemo še borovnic in brusnic.
Urška Peternel piše, da Prešernovo kočo na Stolu napaja sonce.
V Nedeljcu je Katja Petrovec peljala na kavo človeka, ki k predsedniku pride v majici in invalide pelje na štiritisočake. Jurček Nowakk je eden največjih prostovoljcev pri nas, ki na različne načine in na različnih ravneh skrbi za vključevanje invalidov v družbo, premagovanje strahu in ovir ter brisanje mej, predvsem v glavah.
V tradicionalni reviji, ki se ima za nekaj več, kot je National Geographic (žal tudi) še vedno pišejo, da ljudje “osvajajo” gore. Lani je Nima Rinji Sherpa pri 18 letih postal najmlajši človek, ki je osvojil 14 najvišjih vrhov na svetu. Zdaj ga čaka še težja preizkušnja: spremeniti predstave o vlogi Šerp v tej športni panogi in predstave o tem, kaj pomeni biti poklicni plezalec.
Hrvatski planinar november 2025
Spomini, vzponi in stoletne hiše
Enajsta številka Hrvatskega planinarja se odpira s prispevkom predsednika HPS Darka Berljaka, ki ob 75-letnici organiziranega gorskega reševanja spominja na začetke te dejavnosti na Hrvaškem in po svetu. Obletnico ustanovitve Hrvaške gorske reševalne službe so konec septembra zaznamovali s slavnostnim programom v Zagrebu.
Tomislav Gračan poroča o vzponih na Kajmakčalan (najvišji vrh gore Nije/Voras na meji med Severno Makedonijo in Grčijo) ter Medenic v narodnem parku Mavrovo.
Sandra Drmić opisuje svoj vzpon na Olševo, enega izmed vrhov Kamniško-Savinjskih Alp.
Damir Santek deli vtise z zimskega vzpona na Pec, ki se je izkazal za zahtevnejšega, kot je pričakoval.
Ladislav Pleše se povzpne na Razor, deveti najvišji vrh Slovenije, in deli svoje vtise.
Zdenko Kristijan razkriva malo znane podrobnosti o gradnji prve alpinistične hiše na Japetiću, t. i. Mesičeve hiše, katere 100-letnico obeležujemo letos.
Krunoslav Milas se spominja začetkov gradnje Mestne hiše na Sljemenu, ki velja za prvi alpinistični dom v jugovzhodni Evropi.
Gordana Kos-Vujičić nadaljuje razpravo o toponimu Tominka v južnem Velebitu, kjer ni povsem jasno, ali gre za ime območja ali skalne formacije.
Novice iz hrvaškega planinstva
Odprtje novega planinskega zavetišča na Škorpovcu
28. Dnevi planincev Hercegovine in Bosne v Zaselju pri Vitezu
26. Spominska tura “Ivica Plazonić” v organizaciji HPD Pločno in Malačka
105 let planinstva na Mrkoplju
V akcijskem koledarju preverite, katerim dejavnostim planinskih društev se lahko pridružite do konca decembra. Za konec pa se lahko poigrate z novo premetanko v rubriki planinska enigmatika.
Na straneh Gorske reševalne zveze sta dve osmrtnici (če dobimo življenjepisa, bomo pripravili posebne objave).
Nadislav Rožič (1947 – 2025)
Umrl je dolgoletni član GRS Tržič Nadislav Rožič, ki je že kot mlad fant se je navdušil nad alpinizmom, kasneje pa – tako kot njegovi bratje – postal član gorske reševalne službe, kjer je deloval vse od leta 1964. Sodeloval je pri številnih reševalnih akcijah in s predanostjo pomagal tistim, ki so potrebovali pomoč v gorah. Ko mu je zdravje začelo nagajati, se je moral aktivnemu delu odpovedati, a je še naprej spremljal dogajanje na reševalnem področju in se nam pridružil, kadar je le mogel. Ohranili ga bomo v trajnem in hvaležnem spominu.
Jelko Gabriel Flajs (1949 – 2025)
Legenda Bavšice planinski vodnik, nadzornik TNP, gorski reševalec, ki je sodeloval pri marsikateri ‘odmevni’ akciji, prvenstveni plezalec nekaterih grap leta 2015 je prejel tudi zlati častni znak PZS za 36 let oskrbništva učnega centra PZS v Bavšici Jelko Gabriel Flajs je umrl 1. novembra 2025.
