Tedenski pregled časo-pisja, …
Množični turizem, pohodništvo in kolesarjenje zunaj označenih poti, vožnja in parkiranje v gozdu, pretirano gobarjenje, uničevanje rastlin in motenje živali v zaščitenih predelih. Ekipa Tednika je z Jeleno Aščić dan na Pokljuki preživela z nadzornikom in lovskim čuvajem Florijanom Tišlerjem …
Tranzit čez Vršič mora ostati neomejen, zapornice niso rešitev za težave, lahko jih le še povečajo. V Nedeljcu Katja Petrovec piše o eksperimentu Vršič: država proti prometu, domačini proti zapornicam. Žal še nismo zaznali novinarja, ki bi povezal odkod “državi” interes, da ureja promet v oddaljenih krajih in predvsem: kdo ima materialno korist od tega “urejanja” …
Gašper Stražišar pa poroča o avstralskem fotografu, ki je v Sloveniji ustvaril senzacijo. Projekt ganil na tisoče ljudi. Svetovno znani fotograf Josh Ball je v slovenskih gorah in vaseh našel navdih za projekt, s katerim želi družbenim omrežjem vrniti pristnost. Tip poleg obveznih deklet slika tudi že klene Slovence, bi lahko dopisali …
Matjaž Terzič pa se je kar 20 minut vozil skozi goro. Od leta 2000 naziv najdaljšega cestnega predora na svetu pripada norveškemu Laerdalu, ta skandinavska država pa že gradi (oziroma koplje in vrta) tudi novega rekorderja. Očitno gre v krajih, kjer še ni pretoplo, tudi vrtanje predorskih cevi hitreje od rok, …
V sredo, 13. avgusta 2025 se je na Grohotu pod Raduho zbralo okoli 200 ljudi pri slovesni sveti maši ob blagoslovitvi novega Zavetja spomina na koroške in savinjske gornike, ki so večnost našli v gorah. Pobudo za postavitev zavetja je dal alpinist Franc Pušnik s sodelavci, ki so dogodek tudi organizirali. Pri izvedbi projekta so sodelovali številni donatorji in sponzorji, opravljenih je bilo 600 ur prostovoljnega dela. Za Družino je o tem dogodku in namenu obeležja poročal Jurij Gorjanc.
N.N. pa piše, da je bila soboto po velikem šmarnu že tradicionalno sveta maša na Storžiču. Letos je somaševanje ob župniku iz Trstenika Francu Brečku in župniku Župnije Kranj – Zlato Polje Eriku Šviglju vodil ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik. Na vrh Storžiča (2132 metrov) se je povzpelo zelo veliko planincev, več kot 200, zlasti občudovanja vreden je bil vzpon Jožka iz Mač, ki je slep, in gospe Francke, ki pri 80 letih redno prihaja k tej maši in poskrbi za okrasitev oltarja. Prav poseben pečat maši daje mladinski pevski zbor iz Preddvora, pod to župnijo namreč Storžič teritorialno spada.
N.L. na 24 ur poroča: Med vožnjo s štirikolesnikom padli v grapo, 51-letnica umrla. V bližini vhoda v Narodni park Severni Velebit na Hrvaškem se je konec tedna zgodila tragična nesreča, v kateri je umrla 51-letna ženska, še ena oseba pa se je huje poškodovala. Ženski sta se ponesrečili med vožnjo s štirikolesnikom po makadamski cesti. Po poročanju hrvaških medijev sta bili ženski prijateljici, ki sta se odpravili na izlet v naravo. Po padcu v grapo je krike zaslišal pohodnik, ki je poklical na pomoč. Reševalci so bili na kraju v manj kot uri, saj sta se ponesrečili na območju, do katerega navadna vožnja traja vsaj uro in pol. Gre sicer za utrjeno makadamsko cesto, po kateri se izletniki vozijo z različnimi prevoznimi sredstvi, a hrvaški reševalci opozarjajo, da so prav štirikolesniki pogosto bolj nevarni kot motorji in da je za vožnjo po takšnih cestah potrebno imeti izkušnje.
T.H. in STA združeno na 24 ur opisujeta “čudežni preobrat” v zadevi “Ali bo tudi novi helikopter primeren tudi za prevoz živali”. Predstavniki zdravstvene in letališke stroke so srečali na neformalnem operativnem sestanku, po katerem so se oglasili s sporočilom za javnost. Sklenili so, da bosta delo reševalnih ekip in oskrba pacientov z novimi namenskimi helikopterji lahko boljša kot doslej. Ugotovili so, da so bile zahteve zdravstvene stroke v razpisu večinoma upoštevane, glede tistih zahtev, ki jih ni bilo mogoče upoštevati, pa so prejeli argumentirane odgovore, so zapisali v sporočilu po sestanku, pod katerega so se podpisali vodja helikopterske nujne medicinske pomoči Brnik Uroš Lampič in zdravnika letalca Iztok Tomazin ter Luka Camlek.
Na SiOlu Matej Podgoršek piše o 32. gorskem teku Ivana Anderleta na Črno prst. Gorski tek v Sloveniji že 55 let. Si upate v strm klanec na Črno prst?
Prav tako (isti) M-P. meni, da je (populistični facebook) zapis oskrbnika Kamniške koče na Kamniškem sedlu iskren. Zakaj je oskrbnik koče včasih videti, kot da ga je povozil vlak? Škoda, da se novinarji ne ozrejo nazaj v čase, ko so bili oskrbniki planinskih koč domačini … mestnim je zdaj vse težko, le jamranje ne?
Tudi ob Nasvet za izlet v hribe (99.) – Idilične Fužinske planine in razgledni Ogradi na krožni turi, je podpisan M.P.
V Gorenjskem Glasu Ana J. Dolžan piše o gradnji kanalizacija s Krvavca do doline. Ker so preobljudena planinska območja resna grožnja okolju, so se namreč odločili prav zato, da čim bolj zaščitijo bazen vodnih virov na območju Krvavca. Ni skrivnost, da so pred nekaj leti v Kokri zaznali vonj po fekalijah v pitni vodi. Ekološke čistilne naprave niso ustrezna rešitev, kar dokazujejo tudi primeri njihovega odstranjevanja v tujini, … Seveda so takšni iz proračunov (pre)dobro plačani gradbeni podvigi močno zanimivi za “gradbena podjetja,” ki v tem obdobju cvetijo. Žal pa narava zelo trpi in potem s poplavami in neurji pokaže, da človek nebi smel tako nasilno posegati v njeno domeno.
Nika Toporiš povzema promocijsko sporočilo, da so v Stranjah pred kratkim vrata odprl nov plezalni center, ki se ponaša z najdaljšimi balvanskimi smermi na svetu. V dolžino merijo kar osemindvajset metrov. V krajih pod gorami, kjer je možnosti za plezalne dejavnosti skoraj na vsakem koraku dovolj v naravnem okolju, bo torej na voljo tudi dvoransko plezanje – tam ni klopov …Urška Peternel piše, da so se na Občini Žirovnica odločili zaradi številnih zlorab pri prečkanju zapornic, za nov prometni režim v Završnici. Vozniki, ki z avtom želijo mimo zapornice proti Valvasorjevemu domu, morajo plačati 10 evrov, za prehod mimo zapornice proti Domu pri izviru Završnice pa sedem evrov. Za eno uro parkiranja v Završnici na parkirišču pri transformatorski postaji, jezeru in na pašniku je za osebno vozilo treba odšteti en evro oziroma deset evrov za ves dan. Ura parkiranja za avtodome stane dva evra, dnevna karta 20 evrov. Avtobusi pa morajo za uro parkiranja odšteti sedem evrov oziroma 35 evrov za ves dan.
Maja Bertoncelj pa je povzela pismo bralca. Na uredništvo se je obrnil bralec in opozoril na ponavljajoči se vandalizem na poti proti Roblekovemu domu, natančneje na poti do ovinka, kjer se Vojskova pot dokončno odcepi od običajne poti in ob grebenu nad Završnico vodi k Roblekovemu domu. »Brezvestnež je stojalo s smerokazom z brusilko odrezal in že večkrat vrgel po strmini. Kljub temu da smo planinci in svojci smerokaz nekajkrat vrnili v bližino prve točke, kjer je bil za pohodnike najkoristnejši, z uničevanjem vandal kar ni prenehal. Nazadnje smo močno poškodovani smerokaz s strmine pod potjo proti Završnici izvlekli v začetku julija. Kakšen motiv vandala vodi k takemu uničevalnemu ravnanju, je težko opredeliti, v vsakem primeru pa gre za povzročanje materialne, predvsem pa moralne škode svojcem – in obenem oviranje planincev pri orientaciji pod Begunjščico. Malo verjetno je, da tudi ta posebnež, tako kot jo je pokojni Dolfe Vojsk, častno nosi majico Prijatelji Begunjščice,« je zapisal. Vojskova pot se imenuje po Dolfetu Vojsku (1932–2017), ki je bil poznan kot ljubitelj gora in direktor Elana v letih 1974–1986. »Od mladih nog je rad hodil v gore. Športnik po duši in asket v ravnanju je imel rad šport in naravo nasploh, smučanje ter vzpone in plezalne ture pa še posebej, in veselje do njih je prenašal tudi na člane družine. Odkar je živel v Begunjah, posebej pa še po upokojitvi, je pogosto hodil na vrhove v okolici in bil reden obiskovalec Roblekovega doma tudi še v svojem devetem desetletju. Proti Roblekovemu domu je rad ubral kar levo pot ob grebenu, ki jo je občasno tudi sam vzdrževal in se je je prijelo ime Vojskova pot. Zato smo svojci leta 2023 na drugi desni serpentini običajne poti postavili spominski smerokaz, seveda s soglasjem Pašne skupnosti Poljče in Planinskega društva Radovljica,« je še pojasnil bralec, sorodnik Dolfeta Vojska.
Špela Šimenc sporoča, da je sončen avgustovski konec tedna je na Veliko planino privabil ogromno množico domačih in tujih obiskovalcev. Predvsem živahno je bilo v osrčju pastirskega naselja, kjer je poleg dvodnevne veselice potekal tudi praznik trniča.
Jelena Justin pa nadaljuje s prečenjem Velebita, 2. dan – Od Planinskega doma Alan do planinske koče Kugina koča. Izjemno razgledna trasa, ki nas mimo zavetišča Ograđenica popelje do najvišjega vrha Srednjega Velebita, do Šatorine, od tam pa sestopimo do Kugine koče.
Pri Primorskem dnevniku so povzeli, da Slovensko planinsko društvo Gorica v sodelovanju s Fotoklubom Skupina 75 vabi vse ljubitelje fotografije in gora, starejše od 14 let, k sodelovanju na letošnjem fotografskem natečaju z naslovom Planinski svet. Na fotografijah naj bo ujet čar gorskega in planinskega okolja – od neokrnjene narave, živalskega in rastlinskega sveta do človeške prisotnosti v gorah. Sodelovati je mogoče v eni izmed dveh kategorij: fotografije, posnete s pametnim telefonom, ali fotografije, posnete z digitalnim fotoaparatom. Rok za oddajo fotografij je sreda, 1. oktobra 2025. Fotografije naj bodo izključno v JPG obliki, poslati pa jih je treba po elektronski pošti na naslov planinskisvet@spdg.eu (največ 4 fotografije na kategorijo, do 20 MB priponk). V sporočilu je treba napisati naslove fotografij, ime, starost in telefonski kontakt avtorja fotografije. Strokovna žirija Fotokluba Skupina 75 bo izbrala najboljše fotografije. Rezultati natečaja bodo objavljeni na spletni strani planinskega društva www.spdg.eu, zmagovalci pa bodo obveščeni tudi po elektronski pošti oziroma po telefonu. Podelitev nagrad in razstava nagrajenih del bosta potekali v nedeljo, 26. oktobra, na društvenem Prazniku kostanja. V vsaki kategoriji bodo podeljene po tri nagrade in tri pohvale. Iz Slovenskega planinskega društva Gorica za zaključek opozarjajo, da je udeležba na fotografskem natečaju povsem brezplačna.
Za Delo Simona Bandur piše, da jeseznam deviških gora je dolg, a najvišji neosvojeni vrh ostaja prepovedan. Večina virov kot najvišjega neosvojenega navaja Gangkhar Pensum, 7570 metrov visoko goro na meji med Butanom in Tibetom. Aleš Česen prvi na Čeririn Saru. Lahko človek res “razdeviči” goro?
Za Primorske novice Larisa Dugar piše, da je priljubljena planinska koča na Mangartskem sedlu konec julija dobila nove sanitarije, ki pa so jih postavili zgolj začasno. V Planinskem društvu Bovec upajo, da jih bodo še dodatno uredili ob prenovi koče, ki letos ostaja zaprta. Ob odprtih vprašanjih o obnovi koče je velik izziv tudi gost promet …
Manca Ogrin pa se pojavi pod naslovom: Kako so posamezniki in skupnosti skozi desetletja doživljali Triglav. V Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani bodo v soboto, 30. avgusta, odprli doživljajsko razstavo z naslovom Aljažev stolp – simbol ali trofeja.
Tržič TV Čarobni 15. avgust na Kladivu (Karavanke)
Udobno se namesti in pusti, da te ritmi svetlobe, sence in vetra na grebenu Košute popeljejo v tišino. Čarovnija narave te čaka.
Veliko Kladivo (2094 m) – lokalno Kvadu – kraljuje nad planino Šija na zahodnem delu grebena Košute. To je dolg, apnenčast greben Karavank, naravne meje med Slovenijo in Avstrijo, ki slovi po travnatih pobočjih, planšarski krajini in širokih razgledih.
