Novi ljubljanski plezalni center – in zakaj so cene takšne?

Načrtovana podoba centra za plezanje izbrana na javnem natečaju leta 2022. 
Foto: Arhiv MOL

Plezalni centri rastejo hitreje kot gobe po dežju. Od kleti do športnih dvoran, od vaške telovadnice do urbanih kompleksov – plezanje je po uspehih Janje Granbret postalo množični šport, ki privablja tako otroke kot vrhunske tekmovalce. A z rastjo priljubljenosti rastejo tudi apetiti – in cene. Ljubljanski plezalni center, ki naj bi zrasel ob Športnem parku Stožice, je postal nova tarča gradbenih ambicij.

Pet ponudb, ena številka: 25 milijonov
Mestna občina Ljubljana je v začetku oktobra 2025 objavila javno naročilo za izvedbo gradbeno-obrtniških in inštalacijskih del ter zunanje ureditve za dolgo načrtovani Center za športno plezanje Ljubljana. Na razpis se je odzvalo pet podjetij: KPL, Kolektor Koling, Makro 5 Gradnje, VG5 in GGD. Vse ponudbe so bile presenetljivo blizu skupaj – med 24 in 25 milijoni evrov.
To je desetkrat več od cen iz leta 2013. Takrat je šlo za projekt zmerne velikosti, namenjen predvsem treningom in rekreaciji. Danes pa govorimo o večnamenskem objektu, ki naj bi gostil tudi mednarodna tekmovanja, imel tekmovalne in bolder stene, tribune, spremljevalne prostore in zahtevno energetsko infrastrukturo.

Zakaj takšna cena?
– Inflacija v gradbeništvu: Cene materialov in delovne sile so v zadnjih letih močno narasle.
– Spremenjen obseg projekta: Novi center naj bi bil večji, bolj kompleksen in energetsko učinkovit.
– Lokacija: Gradnja ob Stožicah zahteva usklajevanje z obstoječo infrastrukturo in dodatno zunanjo ureditev.
– Javni denar: Ko gre za občinske projekte, se pogosto vključijo dodatne zahteve (dostopnost, trajnost, požarna varnost), ki dvignejo stroške.

Plezalni bum – in gradbeni posel
Plezanje je v zadnjem desetletju eksplodiralo. Olimpijska disciplina, množični rekreativni šport, trendovski urbani gib. Povpraševanje po plezalnih stenah je ogromno – in gradbinci to dobro vedo. Plezalni centri so postali novi bazeni: športna infrastruktura, ki jo občine gradijo z upanjem na množično uporabo in politični kapital.
A ob tem se poraja vprašanje: Ali Ljubljana res potrebuje 25-milijonski plezalni center? In če že, kdo bo nadzoroval, da bo ta denar porabljen smotrno, transparentno in v korist skupnosti?

Kaj sledi?
Izbira izvajalca naj bi bila znana v začetku leta 2026. Če bo šlo vse po načrtih, bi gradnja lahko stekla še istega leta. A izkušnje z drugimi športnimi objekti kažejo, da so zamude, podražitve in spremembe projekta skoraj neizogibne.
Za plezalno skupnost je to lahko velik korak naprej – ali pa zamujena priložnost, če center ne bo dostopen, vzdržen in vpet v širšo športno infrastrukturo mesta.

Copilot

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja