Slovenski dom, 17. maj 1938
1000 din nagrade na medvedjo glavo
Kamnik, 14. maja 1938
Dobro nam je še v spominu lov na Menini planini iz leta 1931, ko je izvabilo krasno oktobrsko jutro skoraj vso lovsko družbo (14 lovcev in 10 gonjačev) nad srnjad v lovišče gg. dr. Trampuža in Antona Cererja.
Lovci gg. Bervar, Keršmanc J. in Stergar Vlado so imeli nalogo, da zapro pot divjačini proti štajerski strani. Na precej oddaljenem kraju lovišča pa so se postavili drugi lovci, med katerimi je bil graščak in sedanji poslanec za okraj Kamnik g. Anton Kersnik. Prvo imenovani so se ravno hoteli pomakniti malo naprej na prežo, ko zaslišijo iz daljave približno 60 m neko nenavadno renčanje, katero je v presledkih nadomeščalo zamolklo rjovenje. Ko se gg. Stergar Vl. in Prelesnik malo oddaljita od ostale lovske družbe, je Stergar v daljavi 15 do 20 m nepričakovano zagledal pred seboj rjavo pošast, ki je lomastila med drevjem. Naenkrat se je postavila ta pošast na prednje šape in pokazala svoje nežno obličje lovcema. Tedaj sta šele videla, da imata pred seboj »strica kosmatinca«. Gospod Kersnik je že streljal nanj z drilingom iz daljave 30 do 40 m, zadel zver v vrat in ji prebil žilo odvodnico. Ravno ko je hotel oddati na medveda drugi strel, se kosmatinec obrne in naglo zbeži skozi goščavo. Tekel je še nekaj sto metrov in se zgrudil na trato, hoteč si zlizati rano. Tu sta ga pa presenetila gg. Stergar Vl. In Prelesnik, ki sta oddal nanj še dva strela. Po razvidni kroniki je bil to tretji in največji medved, kar jih je bilo ustreljenih na našem pogorju.
Da pa ni bil to edini kosmatinec v našem gorovju nam priča dejstvo, da se često pojavljajo medvedi v naših planinah. Ni še dolgo, ko je pripovedoval znan možiček z Bibe na Menini, kako je nekoč v pozni uri srečal med potjo visoko postavo z žarečimi očmi. V polnem prepričanju, da stoji pred njim njegov znanec, mu pomoli v pozdrav desnico, katero mu kosmatinec mrmraje poboža s svojo težko šapo. Omenjeni možiček ne zna latinščine, tudi lovske ne. Medved sicer ni posebno hudobna žival, v gospodarskem pogledu pa le povzroča preveliko škodo. Ravno v seziji, ko bi se morala najbolj razvijati ovčjereja, ti ta nepridiprav prekriža ves načrt in razvoj ovčjereje, ki je edini vir dohodkov obubožane Tuhinjske doline. Iz strahu pred nepričakovanim obiskom medveda ženejo na planino vsako leto manj drobnice. Za iztrebitev medvedje nadloge so v Kamniku podvzeli najpotrebnejše korake pri okrajnem načelstvu, ki bo izdalo prizadetim lovcem in lovskim zakupnikom potrebna navodila. Do končnega uspeha bo dovedla le široko zasnovana borba proti medvedu. Da ne bo ostala dobra volja le na papirju, je kamniški kmetijski odbor v ta namen razpisal po 1000 din na medvedjo glavo.
