Matterhorn in Palestina: ko alpinist dvigne glas
Na vrhu Matterhorna, 4478 metrov nad morjem, je nedavno zaplapolala palestinska zastava. Ni šlo za provokacijo, temveč za gesto — tiho, a odmevno. Alpinist Hervé Barmasse iz doline Aoste je s tem dejanjem opozoril na katastrofalno dogajanje v Palestini in pozval k moralni odgovornosti. »Vsakič, ko nekomu odrečeš pravico do obstoja, ne napadaš le njega, ampak človeštvo kot celoto,« je zapisal ob objavi videoposnetka na družbenih omrežjih.
Barmasse ni prvič spregovoril o tej stiski. Že maja lani je ob pobudi UltimogiornodiGaza zapisal, da je v gorah vedno veljalo nepisano pravilo: čast, etika in vrednote tistih, ki so pripravljeni rešiti življenje, tudi za ceno žrtvovanja lastnega. »Ne za denar, ne za slavo, ampak kot preprosto dejanje prijaznosti. Nihče ne ostane zadaj, je govoril moj dedek.«
Gore kot prostor vesti
Barmassejeva objava je več kot politična izjava. Je poziv k človečnosti, ki presega meje alpinizma. V času, ko Združeni narodi priznavajo genocid, se Barmasse sprašuje, kaj počnejo plezalci, kaj počne športna skupnost. »Nič. Popolna praznina, etična in moralna degradacija ljudstva, ki so ga Zahod, Evropa in politika obsodili na zaščito lastnih interesov.«
Citira (tudi) Gian Piera Mottija, ki je že v sedemdesetih letih opozarjal na nevarnost plezalnega elitizma: »Nekateri se slepijo, da so pomembni, ker so dosegli vrhove. A v drugačnem družbenem kontekstu so prestrašeni, nesposobni za dialog.«
Pogum, ki ni v višini, temveč v drži
Barmasse opozarja, da se alpinisti pogosto skrivajo za idejo, da so »nekaj posebnega«. A danes je jasno, da temu ni tako. »Za razliko od naših prednikov smo preveč ujeti v zadovoljevanje svojega ega in smo se odločili pozabiti na tiste, ki trpijo.«
Zato poziva: »Morda je danes zadnji dan, ko se lahko odločimo, da bomo, še preden bomo alpinisti in plezalci, dobri ljudje. Zadnja priložnost, da pokažemo pravi pogum: pogum, da stojimo ob strani najšibkejšim. Začnimo tukaj. Začnimo zdaj.«
Objavo zaključi s citatom Prima Levija:
»Če je razumevanje nemogoče, je vedenje nujno, saj se lahko to, kar se je zgodilo, ponovi in vest je lahko znova zapeljana in potemnjena.«
