Očividci pripovedujejo o nenavadnem bitju, visokem več kot dva metra in poraščenem z ruso dlako – Znanstveniki so popolnoma resni
Delo, 5. januar 1981
V juniju 1980 je wuhanska sekcija kitajske akademije znanosti z znanstveno in tehnično komisijo province Hubei proučevala nenavaden predmet. Gre za obstoj »divjakov«, ki so jih že večkrat videli v zahodnem Hubeiju. Kakšnih 50 kilometrov od reke Yangzi, severno od mesteca Badong se dviga gora Shen Nung Yia, ki je visoka 3000 metrov. Obdaja jo 2000 metrov visoka planota, porasla z zelo starim gozdom, ki je slabo raziskan.
V tem okolju živijo nekatere izredno redke vrste živali: beli jeleni, divje govedo, divji konji. znamenite zlatodlake opice in seveda medvedi pande. Tam naj bi tudi živeli divjaki: več kot dva metra visoka bitja, ki hodijo po zadnjih nogah in so v celoti pokrita z dolgo ruso dlako. Najstarejši dokumenti o njih so iz tretjega stoletja našega štetja. našli pa so tudi njihove upodobitve. Mnogo ljudi naj bi jih že videlo, približal pa se jim še ni nihče. Akademija znanosti se je odločila, da bo to skrivnost razkrila. Poleti je na planoto poslala znanstveno odpravo, v kateri je bil tudi Li Guohua, ki je februarja raziskoval to območje. Nekega dne je zaspal ob vznožju velikega drevesa in prebudilo ga je škripanje korakov po snegu: zagledal je nenavadno bitje, visoko približno 230 cm in pokrito z rdeč kasto dlako. Skušal se mu je približati, vendar je stopil na suho vejo in divjak je zbežal. Na njegovo srečo je Lijeva puška odpovedala.
Poletna odprava ni imela toliko sreče kot Li. Vrnila se je, ne da bi videla divje bitje. Odkrila je samo celo vrsto sledov, najbolj zanimivo pa je bilo pripovedovanje mlade kmetice Zhou Xiang-qun, ki se je zjutraj 19. avgusta odpravila nabirat zelišča. Zazdelo se ji je, da ni sama in ko je dvignila pogled, je zagledala veliko bitje, ki mu je košata griva pokrivala ramena. Stalo je dvajset metrov stran in jo opazovalo. Zhou se je prestrašila in povesila glavo, ko pa jo je ponovno dvignila, je videla, da se ji je začelo bitje približevati. Strah je premagal njeno radovednost in pognala se je v beg. Vse kaže, da je bitje ni poskušalo zasledovati.
Naslednjega dne se je znanstvena odprava, ki je bila v bližini, namenila po njegovih sledovih, ki jih je bilo obilo. Našla je samo dlake ali lase, dolge od 15 do 66 cm.
Vsa stvar je malce čudna: z dlako pokriti divjaki, visoki več kot dva metra, ki dvorijo preplašenim kmeticam: neraziskan gozd sredi Kitajske v dvajsetem stoletju. Vodja odprave na Shen Nung Jia meni, da le ni tako neverjetno. Planota je nastala takrat kot Himalaja in zaradi visoke lege je idealno pribežališče: to dokazuje vrsta živali, ki so drugje izginile. Tudi rastlinski svet je izjemno bogat: do danes so našli 2000 rastlinskih vrst. ki bi lahko dajale hrano bitjem, ki so popolnoma ločena od človeške civilizacije.
Kitajski znanstveniki niso edini, ki jemljejo stvar popolnoma resno. Tudi Japonci so že zaprosili za dovoljenje, da pošljejo na to območje raziskovalno odpravo. Pripravljeni so plačati vse stroške in predati Kitajcem vse. kar bodo našli. v najboljšem primeru celo žive primerke divjakov, piše torinska La Stampa.
