Ko se vzgojna odgovornost ujame v past

Kolesa, ki so jih študenti in njihovi spremljevalci pustili na gori, so morali gorski reševalci prenesti nazaj v dolino.(Video: krone.tv/ ZOOM Tirolska)

Šolski projekt naj bi bil vznemirljiv: enajst dijakov, starih 16 in 17 let, dva učitelja in pet odraslih spremljevalcev so načrtovali, da bodo julija 2024 v enem tednu s kolesom prevozili od Furtha blizu Landshuta na Bavarskem do Jesola – za dober namen. Toda načrtovano alpsko prečenje s kolesi je šlo popolnoma po zlu. Po poročanju Krone.at so obtičali v snegu, učenci so bili izpostavljeni mrazu in na koncu je bilo treba poklicati gorsko reševalno službo. Osemnajst ljudi, nekateri med njimi izčrpani, so morali s pomočjo gorskih reševalcev in s policijskim helikopterjem prepeljati v dolino.
Za enega od učiteljev ima “kolesarski izlet” zdaj pravne posledice. Ker ni zbral dovolj informacij o vremenu in razmerah, bi se moral v sredo pojaviti pred okrožnim sodiščem v Zell am Zillerju. Vendar se ni pojavil. Sojenje je prestavljeno za nedoločen čas.

Dogodek odpira pomembna vprašanja: kje je meja med pustolovščino in odgovornostjo? V gorah, kjer se vreme lahko spremeni v nekaj minutah, je presoja ključna. Učitelj je želel učencem ponuditi izkušnjo narave, gibanja in skupnosti — a je spregledal osnovno pravilo vsakega vodnika: prilagodi pot razmeram in sposobnostim skupine.

Vzgoja v naravi: privilegij in odgovornost
Če pomedemo pred svojim pragom, imamo bogato tradicijo šolskih pohodov, planinskih taborov in naravoslovnih dni. A prav zato je pomembno, da se zavedamo, kako hitro se lahko vzgojna namera spremeni v krizno situacijo. Vzgojitelji, učitelji in vodniki nosijo dvojno breme: navdihovati in varovati. Naj samo spomnimo, da tudi (že) pri prevozih šolarjev z avtobusi po precej preozkih planinskih cestah tisti, ki načrtuje, nosi odgovornost. Seveda se tudi pristojni na direkcijah in agencijah za ceste podvrženi temu, a dokler jih nihče ne ovadi in so tako posredno zavarovani, je pač tako, da tisti, ki pobirajo parkirnine, zvabijo … Kakšna pa je moralna odgovornost, pa vedo tisti, ki zadeve doživijo in ji krivijo (včasih tudi po nedolžnem?), …

Dogodek iz Tirolske je opomnik, da narava ni kulisa, temveč živa stvarnost. Da je treba vsako pot preveriti, vsako odločitev premisliti in vsako skupino voditi z očesom izkušenj — ne le z željo po doživetju.

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja