Od zavarovalnic do državnih služb – pregled odgovornosti in možnosti
Gorsko reševanje je pogosto izjemno zahtevno, logistično zapleteno in finančno obremenjujoče. A ko se zgodi nesreča, se poleg vprašanja »kaj zdaj?« hitro pojavi tudi drugo: kdo bo plačal stroške reševanja?
V Nemčiji, Avstriji in Švici se odgovori razlikujejo glede na okoliščine, lokacijo, vrsto reševanja in zavarovalno kritje. V Sloveniji pa je sistem bistveno drugačen — in prav to odpira pomembna vprašanja o odgovornosti posameznika.
Samo bavarska gorska reševalna služba zdaj vsako leto opravi skoraj 13.000 reševanj. Trend še naprej narašča, kažejo podatki Nemške alpinistične zveze, ki število prijavljenih gorskih nesreč vsako leto beleži že od leta 1952. Razlogi so različni, …
Reševanje v tujini: zavarovanje kot nujna oprema
V Nemčiji je reševanje s helikopterjem običajno samoplačniško, razen v primerih življenjske ogroženosti. Stroški se gibljejo med 2.000 in 10.000 evri, odvisno od trajanja in kompleksnosti. V Avstriji in Švici stroške pogosto krijejo planinska zavarovanja ali članstva v organizacijah, kot so ÖAV ali Rega, če je oseba, ki potrebuje pomoč član.
Zato je v teh državah zavarovanje za gorsko reševanje standardna praksa — podobno kot čelada ali komplet prve pomoči. Brez njega si marsikdo ne upa v gore.
Reševanje ali posredovanje?
Izraza nista vedno jasno razločljiva in se pogosto uporabljata kot sinonima, kar pogosto vodi do nesporazumov pri razpravi o stroških. Zakonsko zdravstveno zavarovanje (GKV) v Nemčiji krije stroške reševalnih akcij v lastni državi, če je operacija medicinsko potrebna. Če pohodnik med pohodom doživi srčni napad ali ga zadene zapadno kamenje, potrebuje takojšnjo zdravniško pomoč.
Slovenija: vse plačajo davkoplačevalci
V Sloveniji pa je gorsko reševanje v celoti financirano iz javnih sredstev (nepopolna vrnitev v kapitalizem). Stroške intervencij krije država, in sicer prek Ministrstva za obrambo (za vojaške helikopterske prevoze), Ministrstva za notranje zadeve (policija), Ministrstva za zdravstvo in Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), ki deluje kot prostovoljna služba z javnim financiranjem.
To pomeni, da posameznik ne nosi nobenih neposrednih stroškov, ne glede na okoliščine nesreče — tudi če je bila posledica malomarnosti, neprimerne opreme ali ignoriranja opozoril. V praksi to lahko vodi do nižjega občutka odgovornosti, saj ni finančne posledice za tvegano vedenje.
Po nekaterih ocenah skupni stroški, ki jih Slovenija namenja za gorsko reševanje, vojaške in policijske ter zdravniške intervencije v gorah, krepko presegajo zneske, ki jih za podobne namene porabijo Avstrija, Nemčija ali Švica — kjer stroške deloma nosijo posamezniki ali zavarovalnice.
Veliki stroški reševanja s helikopterjem
Reševanje s helikopterjem v Avstriji je leta 2023 stalo povprečno 4984 evrov, če se predpostavi 40-minutni čas leta. V Nemčiji so bili povprečni stroški reševanja s helikopterjem 3120 evrov, v Švici pa 3681 evrov, v …
Med solidarnostjo in odgovornostjo
Slovenski sistem temelji na solidarnosti in dostopnosti, kar je v marsičem pohvalno. A hkrati odpira vprašanje: ali bi moral posameznik, ki se namerno izpostavi tveganju, nositi vsaj del stroškov? Bi bilo smiselno uvesti zavarovalno komponento ali sofinanciranje intervencij v primerih malomarnosti?
V tujini se takšna razprava že odvija — in morda je čas, da se o njej pogovorimo tudi doma.
Kaj si velja zapomniti?
– Reševanje v gorah ni povsod brezplačno.
– V Sloveniji stroške krije država — brez izjeme.
– V tujini je zavarovanje nujno, malomarnost pa lahko pomeni visoke stroške.
– Slovenski sistem je solidaren, a ne spodbuja ne osebne odgovornosti in ne odgovornosti naročnika helikopterskega prevoza – posredovanja.
– Razmislek o spremembah je lahko korak k bolj uravnoteženemu pristopu.
KDO PLAČA HELIKOPTER?
Primerjalni pregled stroškov gorskega reševanja po državah
| 🇸🇮 Slovenija | 🇦🇹 Avstrija | 🇩🇪 Nemčija | 🇨🇭 Švica |
|---|---|---|---|
| Plačnik: Davkoplačevalci (država) | Planinska zavarovanja (ÖAV, privatna) | Zdravstvene zavarovalnice (le ob nujnosti) | Članstvo v Rega ali privatna zavarovanja |
| Stroški za posameznika: 0 € | 0–10.000 € (odvisno od zavarovanja) | 2.000–10.000 € (če ni nujno) | 0–10.000 CHF (če ni član Rege) |
| Slog reševanja: Prostovoljno + vojska + policija + zdravstvo | Gorska reševalna služba + helikopterji | Gorska reševalna služba + ADAC | Rega + lokalne službe |
| Odgovornost posameznika: Nizka (ni finančne posledice) | Srednja (zavarovanje priporočljivo) | Visoka (nepokrit reševalni polet = visoki stroški) | Srednja do visoka (članstvo močno priporočljivo) |
| Zavarovanje vključeno v članstvo: Ne | Da (ÖAV) | Ne | Da (Rega) |
| Možnost sofinanciranja intervencij: Ne | Da | Da | Da |
Bi lahko zmanjšali število posredovanj? Zlahka! A glede na čas in pripravljenost obiskovalcev gora ter razvoj vsakovrstnih dejavnosti, ki jih sistem zajema ter šteje, morda tudi ne, … Če pa pogledamo stanje v zdravstvu, čakanje na preglede in zdravljenje, čakalne dobe, bi bilo nujno odpraviti nepotrebne prevoze in vrniti dežurne zdravnike v ambulante ter bolnišnice.
Copilot
