
Med nepremišljenostjo, kulturnim šokom in iluzijo neranljivosti
Zdi se, da se v gorah dogaja nekaj zaskrbljujočega. Prvi sneg je komaj pobelil grebene, pa so gorske reševalne službe že preobremenjene z intervencijami. Planinci obtičijo v bivakih, ne zmorejo sestopa, kličejo na pomoč. Vprašanje, ki se postavlja, je preprosto: se ljudje v gore odpravljajo povsem nepripravljeni, brez da bi s kančkom očesa pogledali vremensko napoved? Ali pa je težava drugje — v občutku, da je pomoč vedno dosegljiva, da se bo nekdo že pojavil z vrvjo in (za povrh zastonj) helikopterjem?

Prestrašena v snegu: kulturni šok v Zillertalskih Alpah
V Avstriji sta se dva pohodnika iz Zimbabveja znašla v gorski stiski na 2700 metrih. Snežna odeja ju je prestrašila — zanju je bila to povsem nova izkušnja. Najvišja gora v njuni domovini je redko prekrita s snegom. Ko sta naletela na tanko snežno polje, sta zapadla v paniko. Poklicala sta na pomoč. Reševalci so ju z vrvjo dvignili v helikopter in prepeljali v dolino.
Dogodek razkriva, kako se lahko gora – za nekatere domača in rutinska – za druge spremeni v preizkušnjo poguma, orientacije in kulturnega razumevanja.
Nepoškodovani, a ujeti
V zadnjih dneh so s helikopterji vojske in policije izvedli več intervencij:
Od bivaka Pavla Kemperla sta bila prepeljana dva planinca, ki zaradi 30 cm novega snega in neprimerne opreme nista mogla varno sestopiti.
Na Prehodavcih so trije pohodniki obstali v bivaku – slabo opremljeni, neprimerno obuti. V dolino so jih prepeljali s helikopterjem.
Z območja Kredarice je bilo evakuiranih kar 20 tujih gornikov.
Vse intervencije so potekale brez poškodb, preventivno, a z jasnim sporočilom: razmere v gorah so že povsem zimske. Sneg je sveže zapadel, še ni predelan. Ture je treba skrbno načrtovati, prilagoditi vremenu in razmeram na terenu ter poskrbeti za ustrezno opremo.

Trije pod Toscem so “neranljivost” drago plačali
Snežni plaz pod Toscem je odnesel tri hrvaške planince. Vsi so umrli. Iskalna akcija je bila dolga, zahtevna, nevarna. Reševalci so se borili z vremenom, s terenom, z lastno izčrpanostjo. Na koncu so našli vse tri – brez znakov življenja. To ni zgodba o srečnem koncu, temveč opozorilo.
Gora ni kulisa – je preizkušnja
Gora ne odpušča nepremišljenosti. Ne pozna kulturnih razlik, ne bere urnikov in ne razume turističnih ambicij. Je prostor, ki zahteva spoštovanje. In če se zdi, da je reševalna služba vedno dosegljiva, je to iluzija – ne varnostna mreža.
Morda je čas, da se vprašamo: ali se v gore odpravljamo z dovolj ponižnosti? Ali pa smo pozabili, da je gora vedno močnejša od nas?
PN









Nekaj mesecev nazaj sta se ubila dva prijatelja naenkrat.Kolikor se spomnim je bil eden zdravnik.Oba izurjena,opremljena..Nič kulturnih šokov,tiho,neopazno.In vsi ostali.Vsi po vrsti opremljeni in izurjeni in ni jih malo ki odidejo,takole brez cirkusa,ker ni o čem pisati.
Turizem ,vsak kdor se spomni se poda kamor ga je volja.Naj se začne plačevanje helikopterskih reševanj tistim,ki ne spoštujejo pravil varnosti opremljenosti za pot v gore.Naši reševalci si zaslužijo biti varni in ne preobremnjeni z reševanjem.Zaslužijo si ogromno spoštovanje ,ki ga marsikateri planinec ni sposoben pokazati njim,ki v težkih razmerah nudijo prostovoljno reševanje.Marsikdo še pljuva po njih v zahvalo.Bodimo hvaležni in srečni,da jih imamo.Pokažimo jim veliko spoštovanje in hvaležnost,da rešujejo v težkih razmerah.Hvala in srečno na vseh vaših nesebičnih poteh reševanja.Helikoptersko reševanje naj se že začne plačevati!!!Sr🫶❤️