Ko je Benjamin Védrines (v okviru priprav za Jannu East) pred nekaj tedni z nasmehom delil svoj dvodnevni solo projekt v Écrinsu — šest vrhov, 12.000 metrov višinske razlike, peš in z jadralnim padalom — je bilo jasno, da se v gorah dogaja nekaj … Ne gre več le za vzpone, temveč za zaporedja, ki vključujejo tudi spuste z jadralnim padalom. Tudi na najvišjih gorah sveta, v Himalaji in Karakorumu, nebo obarva vse več kril. Je to začetek novega obdobja alpinizma?
Kaj (vse) pomeni para-?
Etimološko ima predpona para za to temo vsaj dva izvora:
– Para, ki izhaja iz grščine (παρά), kjer pomeni poleg zraven vzporedno. Gre za gibanje, ki poteka vzporedno z olimpijskim – paraolimpijske – para…
– Para, ki izhaja iz francoščine, natančneje iz besede parachute, kjer para- pomeni proti (padcu), -chute pa padec.
Da bi torej tudi mi kot Pauline Boulet pisali in govorili o »paralpinizmu«, bi to pomenilo prepletanje nečesa, ki poteka vzporedno s klasičnim, a hkrati uporablja padalo kot sredstvo za spust. Pojav je še vedno nejasno opredeljen. Sprva je označeval base jumping in wingsuiting v gorah, danes pa vse pogosteje pomeni vzpon v alpskem slogu in z jadralnim padalom kot sredstvom za spust. V Sloveniji takega izraza še nimamo. Bi lahko rekli jadralno-alpinistični slog? Alpinizem s padalom? Ali preprosto »paralpinizem«? Vprašanje se-ve-da ni le jezikovno, temveč tudi vrednotno. Poleg tega pa (slovenske) klasične alpinistične šole tega pristopa sploh ne obravnavajo, ne izvajajo in ne usposabljajo.
Je tak slog manj ali večvreden?
Zgodovina kaže, da gre za resno alpinistično prakso. Jean-Marc Boivin je že leta 1986 preplezal štiri velike severne stene masiva Mont Blanc in jih v enem dnevu preletel z jadralnim padalom. Christophe Profit je leto pozneje postal legenda, ko je pozimi v manj kot dveh dneh preplezal Jorasses Eiger in Matterhorn ter z jadrom odletel v dolino.
Danes Liv Sansoz, Zeb Roche, Jean-Yves Fredriksen in Benjamin Védrines vzletajo z vrha K2 — vsak na svoj način. Antoine Girard drži višinski rekord (Broad Peak, 8407 m) in pravi: »Zdaj je to vsak dan.«
Jadralno padalstvo ni bližnjica, temveč sestavni del sodobnega alpinizma. Omogoča hitrejši spust, zmanjšuje izpostavljenost tveganjem, odpira nove kombinacije, (npr. smučanje + padalo) in celo omogoča dostop do smeri, ki bi bile sicer nedosegljive. V Himalaji se že uporablja za doseganje baznih taborov.
Med svobodo in odgovornostjo
Padalo ni le orodje — je rezervni načrt, časovni prihranek, raziskovalno sredstvo. A zahteva tehnično znanje, vremensko presojo in zaupanje med partnerji. Kot opozarja PGHM, mora biti vedno predvidena tudi možnost spusta peš. Morgane Akhourfi je to izkusil na Mont Blancu, ko zaradi nevihte ni mogel vzleteti.
Liv Sansoz pravi: »Letenje ti lahko da ideje. A gre za vprašanje perspektive. Nima vsak tega odnosa do opazovanja.«
Je prihodnost alpinizma torej v jadralnem padalstvu?
Če rečemo, da je bil alpinizem že večkrat v slepi ulici, morda ne v celoti — a vsekakor je del prihodnosti. V Sloveniji bi bilo smiselno razmisliti o poimenovanju in vrednotenju te prakse. Ne kot eksotike, temveč kot sodobne oblike gibanja v gorah, ki združuje vzpon, spust, opazovanje in svobodo.
Para- kot poleg, zraven, vzporedno. Para- kot proti padcu. Para- kot nova razsežnost alpinizma. Smo za Francoze ali Grke, …
Copilot
Pri večpredstavnostnih alpinistih letalcih je jasno le …
