Janja Garnbret in Pure Dreaming: ko ocena ni več samo številka

Janja Garnbret je v oktobru 2025 v italijanskem Arcu preplezala smer Pure Dreaming – eno najtežjih linij v sektorju Il Pueblo v Massoneju. S tem je morda postala prva ženska, ki je smer z oceno 9a preplezala na »flash«, kar pomeni, da je smer uspešno preplezala v prvem poskusu brez padca, pri čemer je predhodno pridobila informacije o smeri – z opazovanjem drugih plezalcev, branjem vodnika ali pogovorom s plezalci, ki so smer že plezali.

Smer je leta 2018 prvi splezal Adam Ondra, ki jo je ocenil kot 5.14d (9a). Kasnejši ponavljalci – med njimi Stefano Ghisolfi, Filip Schenk in Gio Placci – so smer plezali s ščitniki za kolena in različnimi beta pristopi, kar je pripeljalo do znižanja ocene na 5.14c (8c+). Garnbretova pa je smer preplezala brez ščitnikov, pri tem pa izpustila tudi počitek, ki ga nekateri uporabljajo v sosednji smeri Athena. Poleg tega se je pred kratkim zlomil oprimek, kar je smer morda znova otežilo.

Fotograf in izkušeni plezalec Björn Pohl, ki je vzpon spremljal, je zapisal: »Osebno menim, da si nekatere smeri zaslužijo dve oceni: eno za vzpone s ščitniki za kolena ali drugo opremo, in eno brez. Po mojem mnenju sem bil priča prvemu ženskem flashu 9a – četudi se morda ne bo kot tak zapisal v zgodovino.«

Meje zmogljivosti in meje razumevanja
Garnbretova, dvakratna olimpijska prvakinja, je v zadnjih letih preplezala več smeri 5.14c z on-sightom (na pogled), med njimi Fish Eye, American Hustle, Working Class Hero in Popolni mrk. Njena skalna kariera je postala razširitev tekmovalne odličnosti, ki ne išče le rezultatov, temveč izkušnjo, izraz in raziskovanje meja.
A vzpon v Arcu je sprožil tudi razpravo o ocenjevanju, ki presega tehnične podrobnosti. Vprašanje ni le, ali je smer 8c+ ali 9a, temveč kaj ocena sploh pomeni, ko se vanjo vpletejo oprema, razmere, slog in osebna etika.

Etična razsežnost ocenjevanja
V času, ko se plezanje razvija v smeri večje dostopnosti, tehnične optimizacije in individualiziranih slogov, se pojavlja potreba po novem razmisleku o ocenjevanju. Je ocena še vedno objektivna mera težavnosti, ali pa postaja kulturni konstrukt, ki odraža tudi vrednote, pristop in spoštovanje do smeri?
Vprašanje je presenetljivo aktualno tudi za plezanje. Ne gre le za to, kako težka je smer, temveč kako jo plezamo, kaj pri tem iščemo, in kako spoštujemo tiste, ki so plezali pred …

Napiši komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja