Primorski dnevnik, 30. julij 1989
Mirella Tenderini: Končno rojstvo zbirke alpinistične literature
Dušan Jelinčič: Staro pravilo pravi, da se lahko iz uspeha porodi le uspeh. Če to nanesemo na konkretni primer uspešnega italijanskega mesečnika Alp lahko sklepamo, da bo tudi prepotrebna zbirka planinske in alpinistične literature, ki se je letos porodila v okviru Alpa, nadvse uspešna. Ker za to pravzaprav gre. Zdi se skoraj neverjetno, vendar pa ni doslej v Italiji v okviru kake založbe obstajala zbirka planinskega leposlovja, torej taka, kjer bi v rednih presledkih izhajale knjige na to specifično tematiko. V zadnjem obdobju je bilo mnogo pobud, s katerimi so skušali založniki zapolniti to vrzel, vendar pa so se vse te iniciative izjalovile, tako da je redno izhajalo le nekaj naslovov, nato pa je zbirka izginila. Slovenci se lahko v tem okviru prav pohvalimo, ko pa že celo vrsto let obstaja pri mariborski založbi Obzorij zbirka Domače in tuje gore, ki se je izkazala za zelo priljubljeno in dragoceno.
Zato tudi z navdušenjem pozdravljamo novo italijansko pobudo mlade in agilne založbe Vivalda iz Turina, ki že izdaja Alp in ki se je zaklela, da bo tudi v državi, ki ima tako bogato planinsko tradicijo, kot je Italija, stekla pobuda vrste redno izdanih alpinističnih knjig. Naslov zbirke je “I Cristalli” (Kristali). Do sedaj so že izšli prvi trije naslovi, ko pa sem odgovorne pri Vivaldi s še precejšno bojaznijo pred morebitnim negativnim odgovorom vprašal, kako se kaj prodajajo ‘ nove planinske knjige”, sem bil prijetno presenečen ter se oddahnil, ko so mi odgovorili, da so prvo knjigo že ponatisnili. Končno! Da bi zvedel “vse” o tej novi, pa tudi dokaj pogumni založniški iniciativi, sem se daljše pogovoril z glavno urednico do sedaj edine knjižne zbirke planinske literature v Italiji Mirello Tenderini, ki mi je v svojem novinarskem uradu knjižnega agenta v Milanu zelo prijazno, nazorno in izčrpno odgovarjala na vsa vprašanja. In res me je zanimalo marsikaj. Od kod želja po taki knjižni zbirki, ko so pa vsi dosedanji podobni poskusi klavrno propadli, kdaj so začutili potrebo po taki zbirki, zakaj so jo začeli izdajati prav v Turinu v okviru revije Alp, zakaj, zakaj…
Mirella, začniva kar od začetka. Če mi obrazložiš zakaj se nova zbirka planinske in alpinistične literature imenuje “I Cristalli” mi bo morda potem bolj jasno, zakaj ste se za tako zbirko sploh odločili…
»Res je najboljše začeti kar od naslova. Kristali so majhni, a dragoceni kamni, torej taki, ki niso neobhodno potrebni, vendar pa bi bil svet brez kristalov širše metaforično vzeto, torej brez majhnih, estetsko lepih in dragocenih stvari, dosti bolj reven, pač grši, pustejši, plitvejši, kot sicer. Kar velja za kristale, velja tudi za knjigo. Ni za življenje neobhodno potrebna, vendar pa je tako važna za njegovo popestritev. Zato smo to zbirko knjig – dragocenih majhnih stvari, ne življenjsko nujnih, a bistvenih za vseh nas, imenovali »I Cristalli dell’Alp«. Zakaj smo dodali revijo Alp, ki pa se je v nazivu iz praktičnosti in zaradi okrajšave izgubila? Ker je zbirka nastala prav v okviru te popularne planinske revije in prav na pobudo njenega odgovornega urednika Enrica Camannija, ki je že dalj časa zagovarjal tako pobudo, in pa založnika Giorgia Vivalde, ki se mu je zdelo vredno s tem poskusiti.«
Ti si glavna urednica te zbirke, ki je v svojih prvih mesecih življenja žela pomembne uspehe. Kako, da ste bili tako prepričani, da bo pobuda uspela, ko pa je še vsaka taka iniciativa formiranja planinske literarne zbirke vedno propadla? Ni bilo le preveč optimistično?
»Lepo je biti optimist, vendar pa je treba biti predvsem realist: in zaradi stvarnosti smo se odločili, da poskusimo ustvariti to, v kar verjamemo, vendar pa da pri tem pazimo, da ne opravimo napak, ki so jih storili drugi v podobnih primerih. Predvsem gre tu za distribucijo. Ta mora biti kapilarna in mora seči v vsak najmanjši kraj v Italiji. Poleg tega smo za Cristalle organizirali zelo močan propagandni stroj, tako da so za obstoj teh naših knjig zvedeli vsi »pismeni ljudje«. Nadalje smo priredili razne predstavitve, npr. na odmevnem knjižnem sejmu v Turinu ali na festivalu planinskih in pustolovskih filmov v Trentu. Nadalje pa ne smemo pozabiti, da je ime Alp že nakakšna garancija, jamstveni zaščitni znak, saj ima ta revija svoje naročnike, redne bralce in privržence, ki so se rade volje odzvali ter z veseljem pozdravili to našo pobudo. Res smo tudi izkoristili, in to je seveda iz tržnega stališča popolnoma pravilno, uspeh in ime Alp, saj smo to ime in sloves Alpa tudi sami zgradili.«
Številke in statistike vam dajejo prav. Prva knjiga je že razprodana. Tehnično opiši, kako bodo te knjige izhajale, predvsem pa po kakšnih kriterijih boste izbirali naslove oz. avtorje…
»To sta že kar dve vprašanji v enem! Knjige bodo izhajale dvakrat na leto, in sicer tri naenkrat. Prve so izšle letos maja, naslednje tri pa bodo torej novembra. Res so te knjige praktično pošle, vendar moram resnici na ljubo poudariti, da je naklada majhna, pač nekaj tisoč izvodov za naslov. Ko pa poidejo, takoj tiskamo drugo izdajo, in tako naprej. Po kakšnem kriteriju izbiramo naslove in avtorje… To je pravzaprav zagonetno vprašanje. Odgovorila ti bom s praktičnim primerom. Prva knjiga te naše zbirke je izbor člankov, sestavkov, študij, razmišljanj ipd. na gorsko tematiko znanega italijanskega pisatelja Dina Buzzatija. Menim, da je ta knjiga, ki jo je uredil direktor Alpa Enrico Camanni in s tem opravil res hvalevredno delo, pravi manifest naše zbirke. Mi si želimo objavljati take knjige na planinsko tematiko, ki se lahko oprejo na lastne idejne in vsebinske temelje, torej predvsem brez pomoči barvnih fotografij. Argumenti sami morajo torej biti dovolj učinkoviti. Trenutno namreč obstaja v Italiji, pa verjetno tudi drugje po svetu, prava idejna praznina v planinskem, pustolovskem in alpinističem leposlovju, da se te loti obup. Kar pišejo, je tako prazno, tako plitvo, da se vprašaš, če je ta naš gorski svet res tako mrk in votel, kot ga opevajo, ali pa so votli le avtorji. Ko pa sem se z vso energijo lotila vodenja in urejanja Cristallov, sem spoznala, da to le ni tako, kot se prvi trenutek zdi, temveč je treba bogastvo, ki je latentno in zabrisano, šele izgrebsti. Ker to obstaja in je prav, da privre čimprej na dan. Velika večina alpinističnih knjig, ki imajo sicer krasne barvne fotografije, je, kot sem že poudarila, moralno, idejno in argumentno ploskih, zato je prav, da izbrskamo in nato predstavimo javnostni drugo plat, tisto, ki je bogata, globoka, razmišljujoča, življenjsko vedra in odprta ter skratka taka, da jo je vredno prebirati, poustvarjati in nato še posredovati drugim. To sem si zadala za nalogo, in tako je nastala prva knjiga, Camannijev zbornik Buzzatijevih gorskih sestavkov.«
Če mi torej nazorno obrazložiš, kako ste izbrali prve tri knjige, mi bo jasno, po kakšnih smernicah bodo Cristalli delovali in po kakšnih tirnicah bodo vozili…
»Z veseljem ti obrazložim! Zbornik Buzzatijevih gorniških sestavkov, novel in razmišljanj je idejno točno tisto, kar nameravamo posredovati našim bralcem s Cristalli. Torej goro kot širši pojem v opisovanjih in razmišljanjih človeka, ki se ji je celo življenje posvetil ter jo vzljubil v njeni celoti. Goro kot metaforo življenja, v katerem je naša dolžnost, da se realiziramo v vsej polnosti. Druga knjiga je eden zelo redkih planinskih oz. alpinističnih romanov, ponavljam romanov, torej nekaj, kar se je porodilo v avtorjevi domišljiji, v italijanski literaturi. To je knjiga vsestranskega športnika, raziskovalca in očitno tudi pisatelja Rollyja Martinja. To je drugi aspekt naše zbirke. Želimo si torej tudi objavljati dela planinskih pisateljev, daljše povesti, romane in vse tisto, kar spada v čisto literaturo. Še več, želimo si odkriti nove in še neznane telente s tega področja, tako italijanske kot tudi iz drugih držav. Tretji knjigi je naslov Samatari, avtor, znani italijanski raziskovalec Alfonsko Vinci, pa v njej opisuje raziskovanje v Amazoniji. To pa je tretji nosilni aspekt naše zbirke: ni nujno, da obravnavamo samo gore, ampak tudi tisto, kar je v zvezi s pustolovščino, tako fizično, stvarno, kot je v 50. letih obisk največjih pragozdov sveta, ki so danes tako tragično aktualni, pa tudi psihično, domišljijsko. S to prvo pošiljko Cristallov sem želela nazorno prikazati bivanjski “čredo” naše zbirke, ki je, kot vidiš, kar se da širok. Po tej poti_bomo tudi najdaljevali.«
Že pripravljaš novembrski “triptih” Cristallov? Lahko napoveš, kakšne bodo knjige, ki jih boste izdali?
»Zopet nam bo šlo predvsem za to, da bi ne objavljali knjig z velikanskimi barvnimi slikami zvenečih imen alpinistov, “ki prodajajo”, temveč le, da bi uveljavili določen tip literature, kateri nameravamo po svojih močeh vrniti čar in pomen, ki se ga zasluži. Ne gre nam namreč za izključno komercialni zaslužek, čeprav je logično, da moramo kriti stroške in moramo morebitno izgubo zmanjšati na minimum, temveč predvsem za idejo planinstva, katero nameravamo uveljaviti na splošni italijanski ravni.«
Kaj bi ob zaključku dodala?
»Gre mi za kvaliteto produkta, in sicer točno določenega. Pot nas pelje v pravo smer, v katero verjamemo, zato bomo po tej nadaljevali. Z ustvarjanjem take zbirke smo zavestno “opravili norost” in izzvali neko tržno logiko povpraševanja in ponudbe. Proti nam so govorile vse statistike, pa smo vendarle uspeli. Pogumnim je sreča vselej naklonjena…«
