Preostalo vprašanje je, kdo določa pravila?
Francoski alpinist Helias Millerioux je bil nedavno povabljen na festival gorskega filma v Banffu, kjer je predstavil svoje poglede na prihodnost alpinizma. V pogovoru z Angelo Benavides – explorersweb je razkril premišljene misli o razvoju alpinizma, vrednotah alpskega sloga in izzivih, ki jih prinaša sodobni čas.
Alpinist z vizijo
Millerioux je leta 2018 prejel Piolet d’Or za novo smer na masivu Nuptse, dolgo 2200 metrov, ocenjena z ED+, kar velja za najtežjo stopnjo v klasičnem alpinizmu. Še danes vsako leto pleza v Himalaji in Karakorumu, kjer se posveča zahtevnim vzponom v alpskem slogu. Zaveda se, da neuspeh v takem pristopu prevladuje nad uspehom – brez vrha je na primer ostal leta 2024 na Trivorju v Karakorumu ter leta 2022 na zahodni steni Manasluja.
Lažna revolucija
Po njegovem mnenju alpinizem ne pozna revolucij, temveč postopen razvoj, kjer vsaka generacija doda svoj kamenček v mozaik zgodovine. Opozarja, da dosežki, ki temeljijo zgolj na logistiki – helikopterjih, velikih ekipah, fiksnih vrveh in kisiku – odvzemajo možnost poštenega »svetovnega prvenstva«. Kot primer navaja, da bi smučanje po Hornbein Couloirju ali zimski vzpon na K2 brez dodatnega kisika imela veliko večji vpliv na prihodnje generacije kot podvigi, podprti z obsežnim zaledjem.
Gorski vodnik
Ker je uspeh v alpskem slogu redkejši, Millerioux ostaja zvest svojemu poklicu gorskega vodnika, ki ga opravlja približno 100 dni na leto. Sponzorstva in subvencije mu pomagajo pri odpravi, a ne zagotavljajo preživetja. Poudarja, da bi, tudi če denar ne bi bil ovira, še naprej plezal brez sponzorjev in družbenih omrežij, a nikoli ne bi opustil vodenja, saj so to njegove otroške sanje.
Nova generacija
Millerioux meni, da je nova generacija francoskih plezalcev – med njimi Benjamin Vedrines, Nicolas Jean in mladi člani vojaške skupine High Mountain Military Group – izjemno močna. Po njegovem so bolje usposobljeni in več časa posvečajo plezanju, kar pa ni značilno le za Francijo, temveč za ves svet.
Predanost in nevarnost
Po njegovem je toleranca do tveganja osebna vrednota, ki se razlikuje od posameznika do posameznika. Opozarja, da je treba razlikovati med predanostjo in nevarnostjo: predanost je del DNK plezalcev, nevarnost pa je nepremišljena odločitev, kot je postavljanje šotora pod serakom in čakanje na neizogibno.
Nered na osemtisočakih
Millerioux je bil pretresen nad razmerami na osemtisočakih, zlasti na Manasluju leta 2022, kjer je videl stotine ljudi, ki so kljub plazovom nadaljevali proti vrhu. Spominja se smrti Hilaree Nelson in dejstva, da so lokalni vodniki kljub nevarnosti vodili stranke naprej. Opozarja, da je komercializacija osemtisočakov zvišala cene in izključila ekipe, ki bi želele poskusiti nove smeri.
Geopolitika in omejitve
Kot novo grožnjo alpinizmu vidi geopolitične omejitve. Spominja se zgodb mentorjev o vzponih v Tibetu, ki so danes zaprti za tujce. Podobne omejitve veljajo tudi v Pakistanu ob kitajski meji, kjer so nekoč potekale stoletne trgovske poti. Svoboda, ki jo je alpinizem nekoč predstavljal, je danes vse bolj omejena.
Določanje pravil
Millerioux meni, da je treba razjasniti definicijo alpinizma in oblikovati splošna pravila. Po njegovem se skupnost ne sme pretvarjati, da je slepa za dogajanje na Everestu ali Manasluju. »Človek mora imeti mnenje in se postaviti na eno stran,« poudarja.
Sklep
Helias Millerioux ostaja zvest alpskemu slogu, kljub težavam s sponzorstvi, neuspehom in omejitvam. Njegova vizija prihodnosti alpinizma temelji na poštenosti, predanosti in odgovornosti do prihodnjih generacij, ki bodo nadaljevale zgodbo gora.
