(1905–1992)
Franz Schmid je bil nemški alpinist, ki je skupaj z bratom Toni Schmidom zapisal eno najdrznejših poglavij v zgodovini evropskega alpinizma — prvi vzpon po severni steni Matterhorna. Njegovo življenje je bilo preplet poguma, discipline in tihe predanosti gorski pokrajini.
Zgodnji življenjski okvir
Franz Schmid se je rodil 17. januarja 1905 v Nemčiji, živel je v Münchnu. Po poklicu je bil policijski inšpektor, kar je njegovemu značaju dodajalo strogost, metodičnost in občutek za odgovornost — lastnosti, ki so se odražale tudi v njegovem plezalnem slogu. V gorah ni iskal spektakla, temveč resnost in natančnost.
Matterhorna z njuno smerjo
Matterhorn: severna stena in olimpijsko priznanje
Največji preboj v Schmidovi alpinistični karieri je prišel 1. avgusta 1931, ko sta z bratom Tonijem Schmidom kot prva preplezala severno steno Matterhorna — eno najbolj ikoničnih in dotlej neosvojenih sten v Alpah. Vzpon je bil tehnično zahteven, izpostavljen in psihološko izčrpavajoč. Pri vzponu so ju videli slovenski alpinisti: Joža Čop, Miha Potočnik, Stanko Tominšek in …ki so jima z vrha svetovali, kje naj gresta v zgornjem delu stene. Zatem, ko je vse zajelo neurje, pa sta brata sledila odrešilnim stopinjam v snegu … Toni je kasneje tragično umrl, a njun dosežek je bil leta 1932 nagrajen z zlatim olimpijskim priznanjem za alpinizem, ki je bilo podeljeno posthumno za Tonija in uradno za Franca.
Njuna linija je danes znana kot Schmidova smer in velja za klasično, a spoštovano smer v Matterhornovi severni steni.
Ortler: severna stena in sodelovanje s Hansom Ertlom
Istega leta 1931 se je Franz Schmid povezal z Hansom Ertlom, s katerim sta preplezala severno steno Ortlerja — 1200 metrov visoko ledeno steno, ki je dotlej veljala za nepremagljivo. Vzpon je trajal 18 ur, potekal je v izjemno nevarnih razmerah, z nakloni do 80 stopinj, v stalni grožnji padajočega ledu in skal.
Ertl je kasneje v predavanju za Slovensko planinsko društvo opisal, kako je Schmid v zadnjih sončnih žarkih s krvavimi rokami zabijal kline v kristalni led — centimeter za centimetrom viseč med nebom in zemljo. Njuna naveza je bila utelešenje jeklene volje in tihega poguma.
Kasnejše življenje in zapuščina
Franz Schmid je v svojem življenju splezal na več kot 2000 vrhov, kar priča o njegovi neomajni predanosti alpinizmu. Umrl je 18. septembra 1992, star 87 let.
Njegova zapuščina ni le v smeri, ki nosi njegovo ime, temveč v duhu, ki ga je nosil: disciplina brez teatralnosti, pogum brez samopromocije, vztrajnost, brez hrupa. V času, ko se alpinizem pogosto meri v všečkih in hitrostih, je Schmidov profil opomnik, da je tiha veličina pogosto najtrdnejša.
