kako se spreminja princip postavljanja gorskih bivakov
Včasih je postavitev bivaka pomenila dolgotrajno načrtovanje, ročno prenašanje materiala, improvizacijo na terenu in skupnost, ki je gradila z lastnimi rokami. Danes pa se zdi, da se uveljavlja nov princip: en, dva, tri – in še en nov bivak brez latrine stoji. Hitro, učinkovito, modularno. A kaj to pomeni za gorski prostor, za tradicijo, za odnos med človekom in goro?
Projekt »Fiamme Gialle«: trije novi bivaki v enem mesecu
Na južnem pobočju Cimon della Pala, na nadmorski višini 3000 metrov, je v teku postavitev novega bivaka Fiamme Gialle. Objekt bo nadomestil starejšo polsodčasto konstrukcijo iz rdeče pločevine, ki je desetletja služila plezalcem na poti iz zavetišča Pedrotti ali ferate Bolver Lugli. Dela so se začela 11. oktobra, bivak pa naj bi bil dostopen (ne samo za tiste, ki potrebujejo zavetje – tudi za instagram in youtube vplivnike in zabave željne) že prihodnji teden.
Gre za del večjega projekta, ki vključuje tudi prenovo bivakov Aldo Moro na Lagoraiju in Renato Reali na Pale di San Martino. Vsi trije bivaki so pod okriljem sekcije CAI Predazzo »Fiamme Gialle« in so bili predmet skupnega natečaja, na katerem je sodelovalo kar 174 oblikovalcev. Zmagovalec je trentinski arhitekt Raffaele Cetto, ki je zasnoval minimalističen model z notranjostjo iz brezovega lesa.
Rumena točka v gorski pokrajini
Novi bivak je prekrit z rumeno pobarvanim aluminijem – barvo, ki zagotavlja vidnost v vseh vremenskih razmerah. Vhod je obložen z brezovimi ploščami, notranjost pa ponuja panoramsko okno, premične sedeže in zložljivo mizo, ki se spremeni v posteljo. Kapaciteta bivaka je do 12 oseb. Komisija je pohvalila preprostost, dostopnost in ponovljivost modela.
Isti model bo v prihodnjih dneh uporabljen tudi za bivaka Moro in Reali. Po navedbah CAI Predazzo je cilj zaključiti celotno operacijo v enem mesecu – dokler so temperature še mile.
Med tradicijo in učinkovitostjo
Projekt se navezuje na devet točk manifesta, ki ga podpira Znanstveni odbor AltraMontagne. V ospredju so trajnost, spoštovanje naravnega okolja in povezava s planinsko tradicijo. A kljub temu se poraja vprašanje: ali hitrost in modularnost res ohranjata duh bivaka kot zatočišča, kot točke srečanja, kot simbolne prisotnosti človeka v gorah?
Novi bivaki so funkcionalni, estetski in premišljeni. A morda je čas, da se ob njih vprašamo tudi o principih, ki jih uveljavljamo. En, dva, tri — in nov bivak stoji. Kaj pa ostane?
