srce planinskega turizma pod Triglavom – Mercator Slovenija
Vsakodnevno življenje na Triglavskem domu na Kredarici je mogoče le s pomočjo posebne logistike. Ker koča stoji na 2.515 metrih nadmorske višine, daleč od cest in klasičnih dostopov, so helikoptrske dostave ključnega pomena za oskrbo z živili, pijačo, plinom, kurjavo in drugimi potrebščinami.
Za obiskovalce je koča simbol slovenskega gorništva, hkrati pa zahteva natančno načrtovanje, da lahko v sezoni sprejme več sto planincev na dan. Vsaka dostava je del nevidnega dela planinskega turizma – brez nje bi bilo življenje na Kredarici nemogoče.
Video prikazuje, kako se zračna oskrba prepleta z vsakdanjim delom oskrbnikov in kako pomembna je za delovanje koče. To je logistika, ki povezuje dolino in gorski svet ter omogoča, da Kredarica ostaja priljubljena postojanka na poti proti Triglavu.
Zgodovinski okvir oskrbe Triglavskega doma na Kredarici je zanimiva zgodba o tem, kako se je življenje na najvišji slovenski planinski postojanki (2.515 m) spreminjalo skozi čas.
Začetki (1896–1909)
Kočo na Kredarici je leta 1896 postavilo Slovensko planinsko društvo po zamisli Jakoba Aljaža.
Oskrbovanje je bilo takrat povsem ročno: hrano, drva in osnovne potrebščine so na hrbtih nosili oskrbniki in nosači iz doline, največkrat iz Krme.
Leta 1909 so kočo povečali in jo preimenovali v Triglavski dom na Kredarici, kar je pomenilo večjo potrebo po oskrbi.
Oskrbovanje peš in s tovorom (20. stoletje)
Dolga desetletja je bila oskrba odvisna od nosačev in tovornih živali (konji, mule), ki so iz doline nosili hrano, pijačo, kurjavo in gradbeni material.
Vzpon iz Krme je trajal več ur, kar je pomenilo, da je bila vsaka dostava velik logistični podvig.
V času gradnje prizidkov (1953–1954) so na Kredarico nosili ogromne količine materiala, kar je zahtevalo množico prostovoljcev in nosačev.
Helikopterske dostave (od 70. let dalje)
Z razvojem helikoptrskega transporta v Sloveniji so se začele redne zračne dostave, kar je močno olajšalo oskrbo.
Helikopterji so na Kredarico začeli voziti plin, kurjavo, hrano, pijačo in gradbeni material (v zadnjem času tudi bagerje), kar je omogočilo, da je dom postal sodobnejši in primeren za večje število obiskovalcev.
Danes so helikopterske dostave ključne za delovanje doma, saj je obisk v sezoni množičen, potrebe pa velike.
Kredarica danes
Triglavski dom na Kredarici je najvišja slovenska planinska postojanka in hkrati meteorološka postaja.
Oskrbovanje je še vedno zahtevno: helikopterji opravijo več poletov na sezono, oskrbniki pa morajo skrbno načrtovati zaloge.
Kljub moderni logistiki ostaja spomin na čase, ko so Kredarico oskrbovali zgolj s človeško močjo, pomemben del zgodovine slovenskega planinstva.
Sklep: Oskrba Kredarice je šla skozi tri ključne faze – od nosačev in tovornih živali, preko gradbenih podvigov s prostovoljci, do helikopterskih dostav, ki danes omogočajo, da koča deluje kot osrednje središče planinskega turizma pod Triglavom, kjer se pojavljajo tudi želje, da bi obisk omejili …
Copilot
