Preverjanje resničnosti alpinističnih podvigov je bilo vedno zahtevno. V digitalni dobi, ko nas preplavljajo družbeni mediji in neskončni tok informacij, se dvomi in napačne predstave le še krepijo. Kritika in zgodovina, ki sta nekoč služili kot orodji presoje, sta danes vse bolj o(b)nemogli. Po mnenju Enrica Camannija se je znova pokazala nuja po zanesljivih, kompetentnih mehanizmih za razlikovanje med videzom in resničnostjo v gorniških prizadevanjih.
Afera Confortola nas opominja, da tudi v času, ko se zdi, da smo neprestano nadzorovani, dejstva ostajajo izmuzljiva. Alpinizem je namreč igra, ki temelji na osebni zvestobi in poštenosti, brez sodnikov, ki bi potrjevali dosežke (tu se lahko vprašamo o kategorizaciji, skupinskih podelitvah priznanj in posledično nagrad). Če bi jih imeli, bi se alpinizem spremenil v šport kot vsak drug – in morda izginil. Vprašanje resnice pa ostaja: kdo je kaj storil? Kdo je pretiraval, ponarejal ali se hvalil z nedokazljivim dosežkom?
Od Cesara Maestrija do Toma Česna in drugih so bili alpinisti pogosto obtoženi neiskrenosti. Zaradi nepreverljivih izjav so bile kariere ustavljene, prijateljstva razdrta, ugled omajan. Paradoksalno digitalna doba ni prinesla več jasnosti, temveč več zmede. Nekoč je promocija podviga zahtevala časopise – splošne in specializirane – ki so nudili vsaj osnovni filter. Obstajali so kritiki, ki so komentirali, in (resni) zgodovinarji, ki so stvari postavljali v kontekst.
Danes plezalci sami prek družbenih omrežij pripovedujejo zgodbe. Informacijski plaz je tako neurejen, da tisti z največjo prisotnostjo deluje kot najmočnejši, ne glede na dejanski status. Vidnost je postala valuta, ne pa verodostojnost. Tako kot pri knjigah, glasbi in drugih izrazih, je dovolj že bombardiranje spletnih strani, da si nekdo pridobi prostor.
Kaj torej storiti? Če ne želimo zdrsniti v kaos brez etike in pravil, se moramo vrniti h kritiki in zgodovini – dvema vse težjima, a nujno potrebnima poklicema. Zahtevata čas, znanje, poštenost in sodelovanje. Le tako lahko ohranimo integriteto alpinizma kot kulturne in etične prakse.
