Sezona v znamenju Domžalčanov
Naša odprava je bila uspešna v steni, v kateri so poskušali znani plezalci
Kratko sporočilo iz Rio Gallegosa je jasno: Domžalska odprava, ki jo vodi Stane Klemenc, v njej pa sta Janez Jeglič in Silvo Karo ter Franček Knez (AO IMPOL), je 8. t. m. dosegla vrh Fitz Roya (3375 m) po novi skrajno težki Jugoslovanski smeri (A2, VI, 1000 m), ki vodi v območju Velike zajede v V steni.
Fitz Roy (in Cerro Torre, ki je bil tudi eden od ciljev odprave) je poseben pojav v svetovnem alpinizmu. Divji oljeni špik s stenami, katerih navpičnost ne popušča od tal do Vrha, razmere, ki jih je težko najti bolj neugodne, dajejo patagonskim goram divjo, srhljivo podobo. Na vrhovih se križajo viharji s Pacifika in Atlantika, s Antarktike pa se zaganjajo ledene ujme. Razmere so vsak dan drugačne, lední sklep v stenah pa z vsakim vetrom drugačen.
V stenah Fitz Roya se lahko merijo le najboljši in najbolji zagnani. Uspehi pa so redki. Prva sta šele 2. februarja 1952 uspela Francoza Guido Magnone in Lionel Terray. Potem – trinajst let kasneje – sta bila uspešna Carlos Comesana in Jose Luis Fonrouge po Supercanaleti. Leta 1968 je novo smer začrtala peterica kalifornijskih plezalcev. Leta 1972 pa je v južni steni uspela šesterica Britancev. Casimiro Ferrari in Vittorio Males sta 23. februarja 1967 prva prišla na vrh po smeri, ki sta jo štiri leta prej v prvenstvenem vzponu zmogla Švicarja Kesper in Holdener. 19. februarja 1979 se je na seznam uspešnih zapisal samohodec Renato Casarotto. Potem so bili v S stebru uspešni še Francozi (27. 12. 1979 in 15. januarja letos so bili ob drugem poskusu v Z steni uspešni še češkoslovaški alpinisti. Vmes je nekaj navez, ki so ponavljale smer (največkrat Kalifornijsko). Med njimi je tudi naša iz Trbovelj – Matevž Lenarčič in Boris Simončič.
Velika zajeda, oziroma jugoslovanska smer po njej, je Janez Bizjak, ki se je kot vodja uspešne odprave na Grenlandijo posebej posvetil spremljanju dogajanj na zaledenelih področjih našega planeta, je takole ocenil uspeh domžalske odprave. »Nova smer v Fitz Royu ima večpomensko vrednost. Naši fantje so uspeli tam, kjer so poskušali že znani ameriški in evropski plezalci. Uspeh bo nedvomno še dolgo odmeval v svetu. Sezona 1983/84 bo prav gotovo v znamenju domžalske odprave. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da so si udeleženci denar za dolgo pot prislužili s svojim delom. S prodajo koledarja, garanjem po fasadah, dimnikih itd.«
Tone Škarja, načelnik odprave v tuja gorstva PZS, pa je k temu pristavil: »Njihov uspeh je za nas toliko pomembnejši, ker so se uveljavili več ali manj novem področju, ki je vrh vsega v vrhu svetovne odmevnosti. V Himalaji smo potrdili kontinuiteto, nova kvaliteta pa je v tem, da sta uspeli društveni selekciji. V Patagoniji, kjer so razmere bistveno drugačne, je to naš prvi uspeh na najvišji ravni. S tem stališčem bi uspeh domžalske odprave postavil na prvo mesto. Vsaj po odmevnosti, ki jo pričakujemo v mednarodni krogih.«
Več kot 2000 alpinističnih tur AO Matica
Najbolj so ponosni na društveno odpravo Gangapurna 83
Pred leti se je vsem zdelo, da je tisoč alpinističnih ur v enem letu skoraj maksimum za en kolektiv. Ko so člani AO Rašica prvi presegli to mejo, pa so postali ocenjevalci že bolj predvidni. Letos člani AO pri PD Ljubljana-Matica izkazujejo že 2006 tur. Plezalnih vzponov imajo kar 1651 (od tega 210 zimskih), turnih smukov 118, pristopov na vrhove nad 3500 m pa 53.
Najbolj so seveda ponosni na uspeh društvene odprave »Gangapurna 83«. Omeniti velja še 20 vzponov z oceno VII, med kategoriziranimi imajo kar 9 članov, Stane Belak pa je naš edini alpinist – zasluženi športnik. Med alpinisti so letos sprejeli sedem novih: Zorane Gaboroviča, Igorja Jamnikar- ja, Stojana Kejžarja, Sama Kuščerja, Mira Podlipca, Andreja Stražarja in Gorazda Zrimška.
Med člani AO Matica je bil najbolj zagnan Pavle Kozjek, ki je kljub udeležbi na odpravi letos opravil že 112 tur. Ničo Kregar mu sledi s 91, potem so pa že pripravniki: Zoran Gaborovič (79), Stojan Kejžar (75), Gorazd Zrimšek (61) itd. Med alpinistkami izstopajo Vlasta Kunaver (58), Lidija Honzak (48) in Maja Dolenc (41), ki pa jim uspešno slede tečajnici Ksenija Lenarčič (41) in Vera Srebotnjak (39).
Primorski, koroški in štajerski alpinisti zborovali
V Ajdovščini je bil 9. t. m. zbor primorskih alpinistov, ki ga je pripravila AS tamkajšnjega PD. Zbora so se udeležili predstavniki vseh alpinističnih kolektivov razen sežanskega. Poslušali so poročila, sledil je pogovor in prikaz filma ter diapozitivov. Taka srečanja bi bilo potrebno izkoristiti za poglobljen pogovor o problemih in slabostih ter poteh vnaprej, o možnostih (in rezultatih) sodelovanja in še marsičem. Hvalijo pa film, ki ga je pripravil AO Vipava. Pri treh kraljih, kjer je bil v organizaciji AO IMPOL samo dan kasneje zbor koroških in štajerskih alpinistov, je bilo prisotnih 45 članov AO Celje, Crna, IMPOL, Kozjak in TAM. Vsi ti kolektivi so podali tudi podrobna poročila o svojem delu. AO Celje: 17 alpinistov, 12 pripravnikov in 4 tečajniki, 593 tur, med njimi tudi prvenstvena na Gaurisankar. AO Črna: 127 tur, letos torej manjša aktivnost. AO IMPOL: 11 alpinistov (5 jih je v JLA), 4 pripravniki in 4 tečajniki, 734 tur, izstopajo nekatere prvenstvene, ne manjka tudi ponovitev z oceno VIII. AO Kozjak: 19 alpinistov, 13 pripravnikov in 562 tur, bili so tudi v Andih in Kavkazu. AO TAM: 922 alpinističnih tur, štirje so bili v odpravi Kavkaz 83«. V razpravi so ugotovili, da so bili Celjani uspešni pri izdelavi klinov, ki bi jih veljalo ponuditi tudi drugim AO in AS. Evidentirali so tri člane, ki bi lahko sodelovali v novi KA. In sprejeli so sklep, da mora KA PZS poskrbeti, da bodo AO dobili osnutek novega pravilnika ponovno v razpravo. Po večerji so si ogledali še polurni 8-mm film o plezanju v domačih gorah (AO Kozjak), diapozitive odprave na Gaurisankar (AO Celje) in s plezanja v ZDA (AO IMPOL).
Kdaj bosta ljubljanski in gorenjski zbor, še ni znano.
Zavetišče GRS
Na Mozirski planini so 10. t. m. odprli obnovljeno zavetišče GRS. Na slovesnosti, ki je bila posvečena letošnjim jubilejem, je Stane Veninšek na kratko orisal prehojeno pot. Oglasili so se še predstavniki PD Celje in Mozirje, postojanko pa je odprl primarij prof. dr. Herbet Završnik, najstarejši član celjske GRS. Slovesnost je prijetno popestril oktet sestavljen iz okoliških kmetov. Postojanka je zgrajena funkcionalno, ugodne geografske razmere pa bodo omogočale tudi nemoteno vzgojno delo.
V zimskih razmerah
Miran Martinjak in Janez Slokan (AO Mengeš) sta 10. t. m. v Vršičih preplezala Kamniško smer. Razmere sta imela že povsem zimske, le snega še ni bilo v steni. Prespala sta v zimski sobi na Korošici in bila hudo razočarana: povsem je zanemarjena, kaj bo šele čez čas? Pa niti navadne metle ni, da bi počedili.
Tudi Filip Bence (AO Tržič) poroča o zimskih razmerah. Prečil je Košuto, od Velikega vrha do Košutnikovega turna in nazaj. Pihal je veter in bilo je poledenelo, na avstrijski strani pa zasneženo. Avstrijci pa so, kakor kaže, kljub temu pogosti obiskovalci Košutnikovega turna.
V zaledenelih slapovih
V prvi polovici letošnjega decembra so bile ugodne razmere za privajanje in zimsko plezanje. Posebno slapovi so bili pogosto cilj plezalcev. Zadnjem sneženju in otoplitvi so se za nekaj časa razmere spet poslabšale.
Zaledenele Mokre peči pri Martuljku (ko so zaledenele, so alpinistom znane kot Lucifer) je v soboto preplezal Slavc Svetičič (AO Idrija), za njim pa še Beno Ravnik s soplezalcem (AO Jesenice). V nedeljo sta ta vzpon opravila se Igor Herzog (Akademski AO) in Pavle Kozjek (AO Matica). Kozjek, ki mu je bila to že 110. letošnja alpinistična tura, je povedal, da je bil manj strm (le do 85) kot dve leti pred tem, ko je opravil 2. P.
Zadnji četrtek je Kozjek z Andrejem Begom (AO Jesenice) plezal še v zaledenelih slapovih nad Tamarjem ob poti na Sleme. Med petimi slapovi sta preplezala enega, ki je bil visok prek 100 m (75-80) in nekoliko višje še enega, le malo višjega, ki je izredno ozek (tudi le 50 cm 85/50-70″).
Matjaž Beguš in Srečo Rehberger (AO Kranj) sta verjetno prva, ki sta (9. t. m.) preplezala slap na levi strani Kokre, kak poldrugi kilometer nad gostilno Kanonir: okoli 100 m, 90/70°.
Sinji slap pod Češko kočo pa so preplezali Dušan Blatin, Stojan Burnik, Sandi Marinčič (vsi Akademski AO) in Vlasta Kunaver (AO Matica). Bil je mraz, led krušljiv, naklonina do 90°. Ugotovili so, da je bilo lani plezanje lažje. Na vrhu pa so Kunaverjevi zdrsnila z oči očala. Če jih bo kdo našel (padle so v smeri smeri), se priporoča za obvestilo.
O plezanju v zaledenelih slapovih poročajo tudi iz Soškega AO. Tomo Kašca, Milan Nikolič in Robi Rot so 30. preteklega meseca preplezali slap pod J steno Jerebice (ob Rabeljskem jezeru). Bil je verjetno šele 1. V višini 150 m, naklonina pa. 60 do 70°. 10. t. m. sta Nikolič in Rot opravila še 4. V (prve so opravili italijanski plezalci) po slapu v Rablju (130 m, 90/70-80). Isti dan so Janko Humar, Marko Kogoj in Žarko Trušnovec preplezali 100-metrski slap nad Drežnico. Slap je v grapi (spust 60 m globoko) desno od lovske koče, ki stoji ob poti na Km. Razmere so bile soli- dne, naklonina 50-70°s skokom 85 in 90°.
Trikrat milijon lir
V petek je v Gorici predaval Renato Cassarotto o svojih vzponih v Dolomitih, zimski verigi v Mont Blancu, pa Cozzolinovi zajedi (letos pozimi) v Malem Mangartu, o Fitz Royu, o Himalaji itd. Odlični barvni diapozitivi, dva avtomatska projektorja, glasba… ničesar ni manjkalo, kar spada k taki (gala) predstavi. Račun, ki mu ga je poravnal CAI Gorizia, je znesel milijon lir. Dan za tem je (verjetno za enak denar) predaval v Vidmu, potem pa v Trbižu. V sedmih letih, odkar je profesionalec (če smemo temu tako reči), se torej ni slabo uveljavil, čeprav ga graščak Messner seveda krepko poseka (in to na številnih področjih).
Kolektivno vodstvo
Verjetno je AO Črnuče prvi naš kolektiv, ki ima kolektivno vodstvo. Vodijo ga namreč kar trije: Boris Benedičić, Mišo Jugović in Dušan Žigon. Zadovoljni so tudi s preteklim obdobjem. Opravili so 402 turi, imajo 35 članov (20 aktivnih), uspešno pa je tudi AS. Imeli so že dve predavanji gostov (od skupno osmih). Tone Sazonov je predaval o ekspedicionizmu, Janez Marinčič pa jim je predstavil različne dejavnosti (sedanjega) alpinizma. Imeli so tudi že več vaj na Turncu in tri skupne ture.
Deset osmic AAO
Dušan Blažin, načelnik Akademskega AO, je ugotovil, da so letos opravili 1297 alpinističnih trup, čeprav vsi niso posredovali podatkov (npr. Lidija Painkiher, ki je še vedno v ZDA). Med njimi je 1124 plezalnih vzponov, od tega deset osmice, 50 vzponov z oceno VII in 189 s VI. Aktivnih pripravnikov imajo 22, alpinistov 26, vseh članov pa je 72. Ob tem pa zaradi tehničnih razlogov (selitev na Kersnikovo ulico itd.) še niso začeli z alpinistično šolo.
V gorah je čedalje več obiskovalcev
Na redni skupščini PZS je predsednik Tomaž Banovec poudaril delo z mladimi planinci
XVI. redno skupščino Planinske zveze Slovenije, ki je bila v soboto dopoldan v veliki dvorani družbenega centra Ljubjana-Bežigrad, je napovedal študentski pevski zbor iz Kamnika, Tomaž Banovec, predsednik PZS pa je pozdravil vse prisotne in še posebej goste: Marjana Lenarčiča, generalnega sekretarja ZZB SRS, Bojana Skrka, predsednika Lovske zveze Slovenije, Jožeta Šviglja, podpredsednika Smučarske zveze, Milovana Zorca, predstavnika republiškega štaba TO, Ivico Žnidaršič, predstavnico Rdečega križa, predsednika predsedstva FZ Jugoslavije Dragana Pejčinoviča, predstavnike planincev iz drugih republik in zamejstva ter druge.
V uvodnem referatu je Tomaž Banovec na kratko orisal bistvene elemente zadnjega dvoletnega obdobja, kot tudi tiste, ki bodo kakorkoli vplivali na prihodnje delo. »Kot smo ocenili, je pomanjkanje goriv ter njih podražitev, vključno z depozitom, precej vplivalo na obisk v gorah. Število obiskovalcev se je povečalo, celo dohodek ni bil slab. V veliki meri pa so na naše delo vplivali tudi nekateri družbeni ukrepi, normativizem in distribucija. Zakon o delovnih razmerjih bo prihodnje leto onemogočil zaposlovanje upokojencev, nov delovni čas in spreminjanje voznih redov pa onemogoča pravo načrtovanje. Avtobusi, ki so tudi za nas postali najpomembnejše prometno sredstvo so podražili usluge… Pot prijateljstva ter zamejske gore in stiki s tamkajšnjimi planinci so bili družbeno in politično potrjena aktivnost, sedaj pa bomo morali tudi to omejiti.
Posebno pozornost pa je predsednik PZS posvetil akcijam in delu z mladino. Poleg 100.000 članov hodi v gore še okoli 350.000 Slovencev, kakor kažejo uradne ankete. Prihajajo iz drugih naših republik ter iz tujine. Vsi pa pričakujejo vse boljšo infrastrukturo, postojanke, pota.
Med razpravo o poročilih so gostje predali Planinski zvezi tudi posebna priznanja ob 90-letnici. Lovska organizacija je namenila Zlatorogovo plaketo, Rdeči križ zlati znak, ki so ga podelili tudi častnemu predsedniku PZS dr. Mihi Potočniku, predstavnik TO pa je povedal, da bo PZS dobila plaketo republiškega štaba na dan armade 21. t. m. Predsednik PZS pa je dolgoletnemu načelniku Gorske reševalne službe Binetu Vengustu izročil posebno plaketo GRS, ki so mu jo reševalci namenili na zadnjem zboru. V uvodnem delu razprave in v nadaljevanju pa je bilo čutiti – tudi v izjavah – da na skupščini ni bilo predstavnikov ZTKOS in telesnokulturnih skupnosti. In to ob množičnosti, kakršne nima nobena druga telesnokulturna organizacija pri nas. Namesto priznanj prihaja celo do nasprotnega, da alpinizem preprosto črtajo kot kvalitetno športno zvrst, na kar je še posebej opozoril predsednik PD Kranj France Ekar.
Franci Savenc
Osveščanje le počasi rojeva sadove
V sezoni 1982/83 je bilo največ žrtev snežnih plazov med turnimi smučarji – Veliko je tudi planincev in alpinistov, ki zahajajo v gore po svojih poteh brez smuči
Snežni plazovi v goratem delu Evrope in tudi drugod nenehno terjajo svoje žrtve. Pojasnjevanje in prizadevanja, da bi z osveščanjem vseh, ki zahajajo v gore takrat, ko te pokriva snežna odeja, zmanjšali število žrtev, le počasi dajejo sadove. Morda je taka ocena pretirana, saj se je število obiskovalcev gora pozimi in ogroženih smučišč neznansko povečalo v primerjavi s časi pred zadnjo vojno. Četudi je tako, je žrtev preveč, saj podatki vedno znova pokažejo, da večina žrtev umre po svoji krivdi, ko sproži plaz zaradi nevednosti ali tudi zaradi zavestnega izzivanja nesreče.
Stanje nam še najbolje prikaže pregledna tabela, iz katere bomo videli tudi to, katera zvrst planincev in drugih obiskovalcev strmin je največkrat med žrtvami.
Daleč na vrhu so bili turni smučarji. Ljudje imajo opremo, vabijo jih samotne gorske divjine, žele si miru, vendar pa pozabljajo, da je za take ture potrebno tudi znanje in poznavanje nevarnosti, ne nazadnje tudi upoštevanje svari, ki jih dandanes redno oddajajo ustrezne službe v vseh alpskih deželah (pri nas služba za sneg in plazove, HMZ SRS, Vojkova 1 b, tel. 061 982).
Veliko je prizadetih tudi planincev in alpinistov, ki zahajajo v gore po svojih poteh in brez smuči.
Precejšen odstotek smrtno ponesrečenih predstavljajo smučarji, ki pridejo na organizirano smučišče, vendar uhajajo na nedotaknjena obrobja, da bi ubežali gneči, vrstam in hrupu. Pri tem zaidejo v predele, ki niso nadzorovani, kjer ni teptanih prog in se pogosto trgajo plazovi.
GRS po vsem svetu priporočajo predvsem tovariško pomoč, so pa seveda opremljene z vsem potrebnim, med drugim z lavinskimi psi. Teh je sedaj 1142. Naš, slovenski delež (skupaj z milico) je 33 živali.
Po svetu se pojavljajo tudi različne električne naprave, s katerimi je možno najti zasutega. Elektronski pes na lavino deluje na zaznavanju izdihanega ogljikovega dvokisa zasutega. švedski recco pa je nekakšen radar, ki z dokajšnjo natančnostjo zasledi odmev posebne nalepke, ki jo mora prizadeti imeti pri sebi. Oboje je za sedaj še zelo drago in neuporabno za posameznike. Nasprotno imajo pa na voljo sprejemno-oddajne aparate, o čemer smo že večkrat pisali. Ob odhodu na turo je aparat treba vključiti na oddajo. Ce se zgodi nesreča, nezasuti tovariši pogrešanega svoje aparate preklopijo na sprejem ter hitro najdejo zasutega. Stvar je že marsikomu pomagala, da je preživel, zaradi trmoglavosti in dobičkaželjnosti proizvajalcev te opreme pa so na tržišču dokaj neugodne razmere. Aparate delajo na dveh frekvencah, torej niso med seboj docela izmenljivi. Lahko se zgodi, da zasutega ne bomo našli, če ima drug aparat, kot ga uporabljamo mi. V tem smislu je podkomisija sprejela predlog, naj obstoječe naprave te vrste v nekaj letih vzamejo iz porabo in v prihodnje izdelujejo aparate samo na eni frekvenci.
Pavle Šegula
Umrl Vladimir Stojan – Valodij
Umrl je Vladimir Stojan – Valodij, znani jeseniški telesnokulturni in družbeno-politični delavec. Le dve leti je tega, ko so mu njegovi tovariši, prijatelji, domači in drugi znanci nazdravili ob 60-letnem jubileju ter se mu tako zahvalili za njegovo dotedanje bogato in vsestransko delo.
Že pred drugo svetovno vojno se je vključil v vrste Sokola na Jesenicah. Udeležil se je sokolskih zletov doma in tudi zunaj naših meja, v Pragi in Sofiji. Bil je telovadec, vaditelj, že takrat pa je začel kazati svoje velike organizacijske sposobnosti. Po osvoboditvi se je vključil v obnovo TVD Partizan Jesenice, začel je delati z mladino. V vseh letih je opravljal vrsto funkcij v ZK in drugih družbenopolitičnih organizacijah, najbolj bogato zapuščino pa je podaril na področju planinstva. Do smrti je bil predsednik planinskega društva Jesenice, pred tem pa je opravljal še vrsto drugih planinskih funkcij. Njegove največje zasluge, ki so neprecenljive vrednosti, pa so v njegovi neizmerni ljubezni do dela z mladimi planinci. Za svoje bogato in ustvarjalno delo je prejel več državnih odlikovanj, vsa možna priznanja naše planinske organizacije, priznanja za mentorsko delo z mladimi in druga.
Janko Rabič
