Uspehi so, ni organiziranosti
Na zboru alpinistov ljubljanske regije so se pokazali stari problemi – Velika udeležba aktivnih
Čeprav prvi zbor članov AO in AS ljubljanske regije ni bil deležen posebnih organizacijskih priprav, je bila udeležba nad pričakovano. Blizu 80 se jih je zbralo, ob projekciji zelo uspelega 8 mm filma, ki ga je v steni Lotseja posnel Vanja Matijevec, pa jih je bilo celo že blizu sto. Po grobi oceni torej več kot četrtina vseh včlanjenih v 11 AO in 4 AS. Slabo so se odrezala le vodstva kar devet jih je manjkalo. Čutiti je bilo tudi odsotnost članov komisije za alpinizem.
Člani Akademskega AO so opravili manj tur kot prejšnja leta in krajše.
Črnučani so spet organizirali AŠ, opravili pa so skupno 235 tur.
Kamničani so lahko najbolj zadovoljni: 25 aktivnih, preko 620 tur, uspele delovne in druge akcije ter urejeno financiranje.
Pri Matici jih je od 80 članov aktivnih 45. Vseh tur so registrirali nekako 840, dokončujejo ureditev Turnca in postavili so novi bivak pod Skuto.
Člani AO Rašica so znova med najbolj aktivnimi. Vključno s tečajni- ki jih je že več ko 70. 36 aktivnih pa je opravilo blizu 800 tur.
Sekcija pri PD Litija je bila ustanovljena zadnja. 22. oktobra letos. Šteje pa že pet alpinistov, dva pripravnika, v AŠ zasavskega AO pa je dvanajst tečajnikov. Ob razpravi o financiranju pa se je znova pokazala slabost našega alpinizma. Ob izrednih plezalskih uspehih ni prave organiziranosti. Celo sklicatelja sestanka načelnikov AO ljubljanskih občin npr. ni bilo mogoče najti med najbolj poklicanimi, da bi se domenili za enoten nastop in skupne akcije.
Alpin International 1/81
Hans-Dieter Greul iz Frakfurta je vse, ki spremljajo dogodke v Himalaji, spet razveselil s publikacijo Alpin Internationals, v kateri obravnava letošnje spomladanske odprave na Kitajsko, v Indijo, Nepal in Pakistan. Na 50 gosto tipkanih straneh formata A4 je zbral res izčrpen pregled (s podatki z vsega sveta, še posebej ob pomoči Himalajskega kluba iz Indije), ki ga je tudi odlično uredil. To pa ni edino delo tega neumornega pisca. Le nekaj dni prej je namreč sodelavcem po svetu razposlal tudi preglednico planinskih edicij, ki jih je našel na frankfurtskem sejmu knjig. 15 strani (A 4). fotokopirnega teksta z osnovnimi podatki in upodobitvijo naslovnic. Škoda le, da med 75 edicijami ni niti ene naše (lansko leto je poročal v podobni ediciji o knjigi MK Na vrh sveta).
Zbor načelnikov AO in AS
Triurno srečanje načelnikov AO in AS oziroma njih namestnikov, ki je bil pred dnevi v dvorani Doma sindikatov. je izzvenel v znamenju vzgojno-izobraževalnih problemov. Opaziti je bilo veliko razliko med načrti in izvajanji. oziroma sploh poznavanju le-teh. Premalo je tudi čutiti vzgojni kader, čeprav ga je bilo izšolanega že dovolj. Podkomisija za kvalitetni alpinizem pripravlja med drugim selekcijo petih navez, ki naj bi odšle pozimi v Zahodne Alpe. Ob izdajanju Alpinističnih razgledov se vse bolj kaže finančni problem, čeprav ne manjka tudi kadrovskih težav. Gorski vodniki že nekaj časa ne delajo organizirano… naloge in želje pa so velike.
Srečanje primorskih alpinistov
V petek 11. 1. m, ob 18. uri bo v mali dvorani družbeno političnih organizacij v Tolminu srečanje primorskih alpinistov, ki ga pripravlja Soški AO.
Številni sestanki
V decembru so pomembni sestanki na dnevnem redu. V četrtek ob 16. uri se bo npr. sestala komisija za odprave v tuja gorstva, ob 18. uri pa imajo sestanek zdravniki. Ob isti uri je sklican tudi sestanek načelnikov AO in AS v ljubljanskih občinah. Vsi bodo v prostorih PZS na Dvoržakovi 9. Tu bo dan kasneje ob 17. uri tudi zbor gorskih vodnikov, ki mora med drugim izvoliti tudi novo vodstvo. Podobno je tudi na drugih področjih. Seja izvršnega odbora PZS bo v sredo ob 16. uri, glavni odbor bo spet zasedal v soboto 19. t. m. itd.
Steber v predostenju Križevnika
Franček Knez in Mira Uršič (oba AO Impol) sta 21. novembra preplezala še eno novo smer v predostenju Križevnika – Steber. Smer, ki poteka levo od Dedijeve smeri sta ocenila s IV. plezala pa sta jo 4.30.
Meritve v SZ steni Prisojnika
Navadno je tako, da pri ocenah višin smeri pretiravamo in jih je potrebno ob meritvah popravljati. V SZ steni Prisojnika, točneje pri Hudičevem stebru, pa je drugače. Niko Novak (AO Rašica, ki je 30. novembra opravil prvo meritev z višinomerom, sklepa, da je le-ta visok kar 540 m, torej za sto metrov višji, kot smo navajali doslej. Vsa SZ stena Prisojnika pa naj bi bila visoka 1150 m, stena Škofove glave od 220-300 m in Z stene Vrha kraj sten 500 m.
Kranjski vzponi
Marija Štremfelj in Tomo Česen sta v ponedeljek 30. novembra opravila prvo ponovitev Smeri oskubljene kure (III-IV) v Kočni. Matjaž Dolenc, Franci Markič in Marko Štremfelj pa so isti dan ponovili Križno smer v JV steni Kalškega grebena. Marko Česen (vsi AO Kranj) je plezal z različnimi tovariši v Paklenici: Celjski steber in Po rebru v Čuku in Šaleško v Anića kuku. V soboto so na Krvavcu pripravili sprejem novih članov v alpinistični odsek
Predavanje o južni steni Lotseja
V četrtek 10. t.m. ob 21. uri bo v dvorani kina Union uradno predavanje odprave Lotse 81. Njen vodja Aleš Kunaver obljublja zanimiv prikaz izbranih diapozitivov, predvajali jih bodo istočasno iz dveh projektorjev, skušali pa bodo vključiti tudi del filmskega gradiva. V pogovoru o vzponu prek južne stene Lotseja bo sodelovalo več udeležencev odprave, za spremljavo pa imajo pripravljeno tudi glasbo. Za kvalitetne zimske vzpone v Alpah Komisija za alpinizem PZS bo v zimski sezoni 1981 82 sofinancirala nekaj zimskih vzponov v Zahodnih Alpah. Naveze, ki žele pomoč, se morajo prijaviti do 15. t. m., njihovim ciljem pa morajo biti primerno kvalitetni (vzponi z najmanj 110 točkami za letno ponovitev, torej nekako v rangu Schmidove v Matterhornu). Seveda pa se lahko prijavijo le registrirani alpinisti, ki imajo najmanj dve leti staža in opravljen vsaj en podoben vzpon, v zadnjih treh letih pa najmanj 20 zimskih itd. Izmed prijavljenih bo izbranih največ pet navez, druge cilje pa bodo le verificirali za morebitno kasnejšo pomoč.
Koledar HIMALAJA 82
Izšel je stenski koledar Himalaja 82 z opisi vseh naših dosedanjih himalajskih odprav. Je formata 43 x 33 cm, na njem je 37 barvnih fotografij, na zadnji strani pa je tudi povzetek v angleščini, saj bo zelo zanimiv tudi kot darilo celo na tuje. Koledar je mogoče kupiti ali naročiti v ekonomatu Planinske zveze Slovenije (Ljubljana, Dvoržakova 9 tel. 061/312- 553), tudi po povzetju. Cena je 150 din, za večja naročila pa velja tudi 15% popust.
Sarkofag nad Ospom
Ivan Menard in Boris Sedej (oba AO Idrija) sta 21. novembra ponovila smer Sarkofag (A3e/A1-2, IV) v steni nad Ospom, kar je kot kaže – šele prva ponovitev, Sporočila sta, da se z oceno povsem strinjata, dodala sta le, da je smer v zgornjem delu istovetne z Muho. V steni sta pustila tudi nekaj novih vijakov.
V steni Kogla
V soboto 21. novembra je bilo v J steni Kogla toplo in zelo živahno. Zupanovo sta ponovili dve kranjski navezi (T. Česen, Jamnik in Marija Štremfelj ter Gartner z Rehbergerjem). Bešlin je z Majo Dolenc preplezal smer Češnovar-Srakar ter Spominsko z Virensovo, samo prvo pa sta ponovila Marinčič in Lidija Honzak. Spominsko z Virensovo pa sta plezali navezi Vlasta Kunaver-Rakovič in Dvoršek-Kregar. Tržiško smer je ponovila naveza Žorž-Krevelj (vsi AO Matica). Božič in Jereb sta ponovila Rumeno zajedo, Jereb s Kersnikom (vsi AO Radovljica) pa naslednji dan še Kamniško. Kranjska naveza Dolenc-M. Štremfelj je v nedeljo ponovila Spominsko smer Šolar-Zajc, domžalska Jeglič-Karo pa Kramarjevo, v sestopu pa Virensovo.
V Paklenici slabo vreme
Za tiste, ki žele obdržati kondicijo in dobro obvladati tehniko plezanja, Paklenica ni predaleč. Člani AO Rašica so npr. že pred zadnjimi prazniki opravili v tamkajšnjih stenah 68 vzponov, v zadnjih prostih dneh pa še 32. Med drugim sta Stane Mokotar in Tone Štancer ponovila Klin, Goran Sužič in Janez Ros Union itd. Med prazniki pa posebne sreče z vremenom ni bilo. Bilo je spremenljivo, pihalo je in celo nekaj snega je zapadlo. Kljub temu je bilo opravljenih nekaj zanimivih ponovitev in tudi prvenstvenih vzponov, saj alpinistov ni manjkalo. Bor Štrancar in Andrej Gosar sta 26. novembra opravila 2. ponovitev Botaničnega vrta (IV-V, A 2) v Visoki glavici, dva dni kasneje sta preplezala e Raz Klina. Nadalje je Štrancar z Bojanom Leskoškom ponovil še Albatros z Velebitaško in Ljubljansko v Anića kuku. Albatros sta ponovila tudi Janez Skok (vsi AAO) in Dani Tič (Impol).
Bilten o odpravi Grenland 81
AO Domžale je izdal nadvse zanimiv bilten odprave na Grenland s številnimi fotografijami, ki ga je mogoče kupiti vsak četrtek zvečer v prostorih PD Domžale na Krakovski 26. Prodajajo tudi obroke dehidrirane hrane, ki so jim ostali od odprave.
Pisana sezona
Letošnja sezona je bila za člane AO Mengeš pisana in bogata. Opravili so nekatere pomembne proste ponovitve, prvenstvene in težke mešane ponovitve. Janez in Vanda Šušteršič sta npr. že 18. septembra ponovila Hruško v Koglu (s tem popravljamo vest o 1. MP z dne 23. novembra), avgusta pa sta preplezala Trikot v Dolgem hrbtu (3. MP) in Zajedo v Šitah. V novembru sta preplezala še Kamniško in Kramarjevo v Koglu itd. Miro Šušteršič je z Romanom Zupanom 15. septembra plezal Hruško v Koglu. sam pa novembra prvenstveno v Z steni Brane (IV/II-III, 600 m).
Telovadba in vaje na Turncu
Čeprav pristaši alpinizma na VŠTK v Ljubljani niso organizirani v samostojni sekciji in delujejo v okviru SD Krplje, je njihova aktivnost zgledna. V nedeljo 22. novembra jih je bilo npr. kar 17 na Kredarici in 7 tudi na vrhu Triglava. Vaje na Turncu, ki jih vodi Nejc Zaplotnik, se odvijajo po programu, udeležuje pa se jih po 10-14 članov. Vzpodbudna je tudi udeležba na telovadbi, saj jih prihaja stalno po 20 in več in to ne le iz njihovih vrst (se pa bodo morali včlaniti v SD Krplje).
Franci Savenc
Za večjo varnost v Trenti
Postaja Gorsko reševalne službe je organizirala uspele tridnevne vaje
Postaja GRS Bovcu je organizirala tridnevne vaje, ki so jih namenili predvsem urjenju moštva v stenskem reševanju. Letos jim je sicer res bilo potrebno posredovati le trikrat (štiri nezgode, ena smrtna), enkrat pa so imeli poizvedovalno akcijo, toda deloma je to tudi odsev boljšega preventivnega dela, deloma pa seveda tudi boljših spomladanskih razmer. V okviru zadnje vaje se je urilo 17 gasilcev reševalcev, uporabljali so standardna in improvizirana sredstva, seznanili so se z nekaterimi novostmi na področju reševalne in plezalne tehnike. Ponovili pa so tudi znanje iz prve pomoči in psihološkega pristopa do ponesrečenca. Zadnji dan vaj so opravili tudi tri ture na Trentarski Pelc, pod ostenje Srebrnjaka in Bavškega Grintavca ter na Špičko in pod ostenje Pelca nad Klonicami.
Boris Mlekuž
