Razširitev reševalnega priročnika
Komisija za GRS je leta 1972 ob 60-letnici organiziranega delovanja izdala Priročnik za gorske reševalce. Ni bil za splošno prodajo in tudi v prihodnje ne bo, je pa nadvse pomemben za šolanje članov GRS. Priročnik, ki je zasnovan na principu registratorja, da je mogoče posamezne dele zamenjati ko zastarele, so pet let kasneje dopolnili in razširili, sedaj pa ima podkomisija za vzgojo in tehniko nalogo, da zagotovi drugo dopolnitev. Rok je 10. januar 1982, naloge pa so sprejeli: B. Vengust (razvoj GRS in reševanja, reševalna etika). M. Salberger (navodila za sklic reševalcev, plan mobilizacije) M. Domadenik in J. Zupanc (navodila za klic helikopterja, letalsko reševanje in oprema). M. Salberger in S. Kobler (priprava in izvedba reševalne akcije). P. Šegula (sredstva zvez). D. Škerbinek (orientacija). F. Malešič (psihofizične lastnosti reševalca) in J. Kosec ter T. Sazonov (nevarnosti na reševalnih akcijah). Skice bo pripravil Z. Korenčan.
Čehoslovaki pri nas
Češkoslovaški alpinisti bodo pozimi k nam poslali izredno kvalitetno 20-člansko ekipo pod vodstvom Jana Krcha, ki je bil vodja tudi njihovega letošnjega (izredno uspešnega) poletnega tabora v Chamonixu. Sporočili so, da bodo pripotovali 18. januarja, povratek domov pa načrtujejo 5. februarja. Delovali bodo pretežno v Julijskih Alpah.
Alpinistična šola za Zasavje
V četrtek 5. t. m. so v Trbovljah pričeli z alpinistično šolo, ki jo je AO pripravili za vse zainteresirane v Zasavju, udeležujejo pa se jo tudi člani nove sekcije v Litiji. Uvodno predavanje je imel Bojan Pajk, vodja AS pa je alpinistični inštruktor Bojan Šprogar.
Poročila in predlogi
Komisija za alpinizem je sredi tedna razposlala formularje Poročila o delu, ki jih morajo izpolniti vsi načelniki alpinističnih odsekov in sekcij ter vrniti najkasneje do konca meseca. Poslati pa morajo tudi sezname s predlogi za priznanja (ločeno za vrhunske dosežke, za perspektivne in zaslužne za delo). Alpinisti tistih AO in AS, ki ne bodo poslali poročil, v prihodnje ne bodo imeli možnosti registracije.
Srečanje članov AO in AS ljubljanskega področja
Komisija za alpinizem je na zadnji seji zaupala organizacijo prvega srečanja članov AO in AS ljubljanskega področja Akademskemu AO. Te dni pa načelniki že dobivajo vabila s prošnjo, da jih posredujejo svojim članom. Srečanje bo 3. decembra v dvorani Doma sindikatov (Ljubljana. Dalmatinova 4), pričelo pa se bo ob 18. uri. Po srečanju bo tudi projekcija diapozitivov in filma o J steni Lotseja.
Nova smer v predostenju Križevnika
Franček Knez (AO Impol) in Lidija Painkiher (Akademski AO) sta v nedeljo 8. t. m. preplezala novo smer (Matilda, III, A0, 2 h) v levem delu (Kupoli) predostenja Križevnika. Vodi mimo streh in previsov (po ploščah), zgoraj pa po razu, ki pa se kmalu izgubi v porasli steni.
Povezava Akademska-Tržiška
Tomo Česen je s tovarišem 2. t. m. preplezal novo povezavo v J steni Kogla. Vstopila sta po Rumeni zajedi, po eni dolžini nadaljevala po Akademski (Kovač-Snoj, 1P Ivnik-Painkherjeva), ki ima tod oceno VI, A2, četrti raztežaj pa sta speljala po svoje naprej desno in na gredino, tja, kjer se končuje spodnji del Tržiške smeri. Ponavljalcem njune variante priporočata specialček in profilni klin (A1, (A0, IV/III), čeprav je le deset metrov težkega in sta tod pustila štiri kline. V torek 10. t. m. pa sta Česen in Matej Kranjc (vsi AO Kranj) ponovila Zeleno zajedo. Bilo je tako mraz, da sta ves čas plezala v rokavicah.
Štruca, Kogel in Planjava
V četrtek 5. t. m. sta Bogdan Kladinik (Akademski AO) in Tine Kristan (AO Črnuče) preplezala Rumeno zajedo. Dva dni pred tem pa je Lidija Painkiher (Akademski AO) s tovarišem opravila prosto ponovitev v smeri Češnovar-Srakar v Koglu.
Iz Zasavskega AO pa poročajo, da sta Matevž Lenarčič in Boris Simončič pretekli mesec ponovila Direktno v Štruci, zadnjega oktobra pa so v štirih plezali Virensovo. 7. t. m. sta Lenarčič in Simončič ponovila še Direktno Kramarjevo v Koglu do gredine, (izplezala sta zaradi sneženja po Zupanovi) Zoran Gričar in Marko Lenarčič pa smer Humar-Škarja v JV steni Planjave.
Iz poročil AO Škofja Loka
Sredi preteklega meseca sta Mitja Kovačič in Zvone Peterlin preplezala Kaminsko smer v Studorju, Zdenka Dolinar in Boštjan Kekec pa Levo in Desno smer v Dedcu. 2. 1. m. je Franc Langerholc sam preplezal Medota in Žago v Ospu, dan kasneje pa z Janjo Šubic še enkrat Medota. Kovačič in Kekec pa sta plezala v Paklenici in med drugim ponovila Raz za kladivce, Sažeti smer in Mosoraško. 7. t. m. pa sta Langerholc in Franc Šolar ponovila Streho v Nad Šitom glavi. Bil je hud mraz in še nekaj svedrovcev je manjkalo, tako da sta težave komaj zmogla (A3).
AŠ tudi za Posočje
V četrtek 5. t. m. so v Tolminu pričeli z redno alpinistično šolo, ki jo vodi Davorin Žagar, organizira pa Soški AO. Predavanja bodo imeli takorekoč vsak četrtek, pri čemer računajo tudi na pomoč tistih alpinistov, ki so v Tolminu pri vojakih.
Pri obveščanju še neizkušeni
Anketa o obveščanju in propagandi v planinski organizaciji – Premalo navodil za mlade
V želji, da bi kar najbolj spoznali načine obveščanja in propagiranja v slovenski planinski organizaciji, je indok služba PZS zasnovala široko akcijo. Načelniki MO so že povedali svoje na zboru, alpinisti odgovarjajo na anketo, ki je bila priložena zadnji številki Alpinističnih razgledov, delegati PD pa so anketo izpolnili med skupščino.
Za sedaj so urejeni le odgovori načelnikov MO, analizira pa jih Janko Ferlinc iz Lenarta, ki pripravlja tudi seminarsko nalogo Obveščanja in propaganda v planinski organizaciji. Že sedaj pa je mogoče trditi, da tam, kjer je delo MO dobro organizirano, tudi na področju propagande ni večjih ovir. Največja pa je prav gotovo v neizkušenosti mladih. V osnovni in srednji šoli velika večina namreč ni prav ničesar slišala o tem, pa tudi na fakultetah ni mnogo bolje, kljub raznim predmetom s področja informatike. Zato pa se večina poslužuje klasičnih načinov obveščanja: plakatov, izdajajo letne programe izletov, imajo oglasne omarice, zadnja leta pa se vse pogosteje poslužujejo šolskega radia in raznih glasil.
Priznanja planincem iz Slovenije
Na sestanku predsedstva PZ Jugoslavije sta kar dve republiški planinski organizaciji podelili zlate častne znake planincem iz Slovenije. PZ Hrvatske je z zlatim častnim znakom odlikovala Tomaža Banovca, Aleša Kunaverja, Francija Savenca, Pavla Šegulo, Danila Škerbineka in Bineta Vengusta. PZ Srbije pa Tomaža Banovca Toneta Bučarja, Janeza Kmeta, Aleša Kunaverja in Francija Savenca. Razen članov odprave Lotse 81 pa je najvišje planinsko priznanje Plaketo PZJ prejela tudi slovenska osrednja organizacija – PZS.
Franci Savenc
