Opozorila o nevarnosti plazov velja dosledno upoštevati
Švici, ki je uvedla to službo že pred štiridesetimi leti, so kmalu sledile druge evropske države, med njimi tudi Jugoslavija – Vsako jutro podatki med radijskimi poročili
Možnosti za nesrečo je pozimi dosti več kot poleti in če pregledi za zimski čas izkazujejo manj mrtvih kot za poletno obdobje, gre to predvsem na račun odločno manjšega števila obiskovalcev. Ne nazadnje je tako tudi zategadelj, ker se pozimi lotijo gore pretežno tisti, ki že imajo nekaj izkušenj. Izjeme so, a te potrjujejo pravilo; da pa je kakšna žrtev več, poskrbe še turni in drugi smučarji, če ob neprimernem času zaidejo na nevarne terene.
Slednje še posebej velja za nevarnost snežnih plazov. Ti v goratem svetu terjajo pozimi največ žrtev.
Znano je, da se plazovi trgajo najpogosteje zaradi naslednjih razlogov;
– po izdatnih sneženjih
– zaradi vejavice (veter raznaša sneg, zameti)
– zaradi nenadnih močnih otoplitev
– zaradi preobrazbe snega v snežni odeji
Navedeni razlogi nikakor niso edini, a že iz povedanega sledi, da jih – nikakor ne manjka, ter da bi bilo nesreč najbrž dosti manj, ko bi jih ljudje upoštevali ter se v kritičnem času ne bi podajali v nevarnost.
Velik napredek v tej smeri predstavljajo opozorila pred snežnimi plazovi. V Švici so jih uvedli že pred dobrimi štiridesetimi leti. Kasneje so jim sledile tudi nekatere druge evropske države ter v Jugoslaviji SR Slovenija, kjer letos že peto leto zapored poslušamo opozorila službe za sneg in snežne plazove Hidrometeorološkega zavoda SRS. Na voljo so nam vsako jutro ob 8. uri med rednimi radijskimi poročili, na željo pa nam jih posreduje magnetofonski trak, če pokličemo 061-982 ali pa kar sam avtor, če zavrtimo številko (061) 314-933.
Naj o opozorilih zapišem nekaj več!
Najprej naj povem, da nastajajo na podlagi podatkov o vremenskih in snežnih razmerah, ki jih vsak dan posredujejo opazovalci na območju Julijskih in Kamniških Alp ter Karavank. Opazovalnic je razmeroma malo; dosti bolje bi bilo, ko bi bile planinske postojanke obljudene tudi pozimi in povezane z dolino. Imeli bi na voljo dosti več podatkov!
Vsako opozorilo je plod študija podatkov in izkušenj ter potemtakem strokovno utemeljeno. Nespametno bi mu bilo odrekati težo samo zategadelj, ker ga služba ne vrednoti kot napoved, za kar pač nima vseh pogojev.
Upoštevati velja nadvse zapleteno soodvisnost med vremenom, razmerami v snežni odeji, obliko ozemlja, krajevnimi razlikami v snežni odeji in pogojih ter končno vplivom človeka, ki je ponekod tisti dejavnik, ki dokončno pripomore, da se utrga usodni plaz. Tako mislijo znanstveni krogi in strokovnjaki po vsem svetu, ki soglasno in utemeljeno ugotavljajo, da napovedi plazov še dolgo ne bo.
Z vidika ljudi, ki imamo pozimi opravka v gorskem svetu, navsezadnje niti ni pomembno, kaj poslušamo. Važno je, da opozorilo prispeva k večji varnosti in zato bi kazalo opozorila kar najbolj vestno upoštevati. To seveda ne izključuje, da pred odločitvijo prisluhnemo tudi lastnemu znanju in izkušnjam ter podatkom, ki jih dobimo od drugih oseb, če so te take, da jim lahko verjamemo in zaupamo. Tako sodelovanje je celo zelo zaželeno ter pomeni višjo obliko varstva z veliko mero samozaščite vsakega posameznika.
Praksa kaže, da dandanes za ta obvestila še vedno dosti ljudi sploh ne ve, nekateri jih dosledno upoštevajo, posameznikom pa so odveč, češ »da so pretirana in da je v gorah vedno treba tudi nekaj tvegati«.
Odnos je, razumljivo, posledica vzgoje in življenjske modrosti; bralcu, ki ima do raznih napotkov prijateljsko stališče pa bo največ povedal podatek, kako sovpadajo resnične nesreče v plazovih in opozorila, ki zadevajo razmere v kritičnem obdobju.
V času med 31. 12. 1976 in 15. 1. 1980 je Gorska reševalna služba zabeležila 22 plazov, ki so zasuli in ugonobili tudi devet oseb. Nekateri so ogrožali železniški promet, drugi ceste in popotnike v avtomobilu, poškodovali so planinsko kočo ter odnesli, preplašili in laže poškodovali smučarje in planince.
Iz primerjalnega pregleda razberemo, da so v času omenjenih nesreč ustrezna opozorila desetkrat razglaša la »veliko nevarnost«, petkrat »povečano nevarnost oziroma nevarnost, ki narašča«, dvakrat »precejšnjo nevarnost«, štirikrat »zmerno nevarnost«. Enkrat je opozorilo ugotovilo, da »pred plazovi še nismo varni« ter to utemeljilo z novim snegom in vetrom.
Pa poglejmo še nekoliko podrobneje!
Dne 2. 1. 1977 je plaz nad Kokrskim sedlom pretrgal nit življenja zagrebškemu planincu.
Opozorilo št. 4. je 1. 1. 1977 predvidelo proženje plazov zaradi splošne otoplitve in »planince opozarjalo na previdnost«. V opozorilu št. 5 od 2. 1. 1977 beremo »Neugodne vremenske razmere (padavine, otoplitev, veter) povečujejo stopnjo nevarnosti snežnih plazov, na kar opozarjamo obiskovalce gora.« Dne 11. 1. 1977 je v plazu na Zelenici umrlo šest smučarjev. V opozorilu št. 12 beremo med drugim: »Z ozirom na sneženje, ki je zajelo zahodno Slovenijo, se je nevarnost snežnih plazov zopet povečala, na kar opozarjamo obiskovalce gora«.
V opozorilu št. 28 od 29. 1. 1978 beremo: »V zadnji štiriindvajsetih urah je bilo v Julijskih Alpah slabo vreme s padavinami. Dež je z višino prehajal v sneg. Ob močnih vetrovih je padlo od 30 do 80 cm snega. Zaradi obilnih snežnih padavin je nevarnost pred snežnimi plazovi velika«.
Dejansko so imeli tega dne težave zaradi plazov železničarji v Soteski nad Savo Bohinjko, v Krnici je plaz dvakrat potipal tabornike, plaz izpod Raduhe pa je deloma zasul in poškodoval kočo na Grohatu, v kateri je bilo 17 oseb.
Nadaljevati bi bilo odveč. Vemo namreč, da se posamezni izkušeni alpinisti ne umaknejo niti tedaj, ko že grme plazovi, kar gre nedvomno na rovaš njihovega zaupanja v pravilo, da se »pogumnemu sreča smeje«.
Uvidevnejši turni smučarji in planinci pa bodo nedvomno še naprej upoštevali koristna opozorila in se v neugodnih razmerah odločili za podvige, v katerih njihovo zdravje in življenje ne bo ogroženo.
Verjamem, da je teh le precej več kot je prvih in upam, da se bodo sčasoma spametovali tudi tisti, ki najbolj optimistično prezirajo smrt v beli opojnosti.
Pavle Šegula
Himalajski načrti Poljakov
Odprave vse manjše, načrti pa večji – V alpskem slogu
Poljski alpinisti so že nekaj časa v vrhu svetovnega alpinizma, cilje pa tudi načrtno izbirajo: po atraktivnosti glede na steno, načine izvedbe in tudi sezoni. V letošnjem predmonsunskem obdobju bo Klub Wysokogörski Zakopani pod vodstvom Ryszarda Szafirskega skušal izpeljati novo smer v J steni Anapurne I (8078 m). Znanec naših alpinistov Stanislaw Rudzinski bo vodil odpravo KW Katowice, ki bo skušala opraviti zahteven prvenstveni vzpon na Api (7132 m). Marek Kowalczyk pa že pripravlja ekipo članov KW iz Krakova, da se jeseni spoprimejo s Daulagirijem II (7751 m).
Precejšnje presenečenje je vzbudila novica, da pripravlja Wojciech dvočlansko mednarodno odpravo, ki naj bi delovala v alpskem stilu in brez kisika. Cilj angleško-poljske naveze bo J stena Makaluja (8481 m) pomladi, jeseni pa J stena Lotseja (8501 m).
Druga alternativa razvoja, ki je pri nas za sedaj tudi še v rezervi, pa je zimska sezona. Poljaki tudi te ne izpuste iz rok. Za sezono 1981-82 ima Polski Klub Görski (vodja Jerzy Wesolowski) že dovoljenje za vzpon na Manaslu (8156 m).
Vse planinske prireditve v koledarju
Novost je seznam vseh planinskih postojank po gorskih skupinah
Letošnji koledar PZS je že drugi poskus, da bi s primerno edicijo kar najbolj podrobno seznanili članstvo z vsaj najpomembnejšimi akcijami. Zbranih je 171 prireditev – po mesecih, s točnimi datumi, naslovom akcije in krajem kjer je v načrtu, pozabljen pa tudi ni organizator (PD, MDO, PZS in komisija itd.) in naslov, na katerem je mogoče dobiti podrobnejše informacije. V uvodu piše: Vse akcije slovenske planinske organizacije v letu 1981 so posvečene 40-letnici OF in osvobodilnega boja slovenskega naroda proti okupatorju.
Novost letošnjega koledarja (cena je 20 din, velikost 11×16 cm) je seznam planinskih postojank v SR Sloveniji po gorskih skupinah in PD, ki jih upravljajo. Tu je spet naslov, kje je mogoče dobiti natančnejše podatke (tudi telefon) in opomba ali je postojanka redno ali le občasno oskrbovana. Prav v tem delu pa bodo potrebne najbrž še določene spremembe, da bo seznam res lahko nudil kar največ. V njem bi naj bilo mogoče vpisovati vse spremembe (npr. od kdaj do kdaj bodo postojanko oskrbovali, kar je objavljeno vsako leto v dnevnem tisku).
Smer v ledu Peričnika
Zaledeneli Peričnik je dolgo mikal alpiniste. Rok Kovač, Lidija Painkiher in Andrej Škafar (vsi Akademski AO), ki so 7. t. m. prvi preplezali Blatni graben nad (bohinjsko) Sotesko. 10. t. m. pa slapove v Peklu nad Borovnico (180 m, 60-90 st., 4 h), so ga tako kot druge preplezali prosto (80-90 st., 120 m, 6 h) v nedeljo 11. t. m. Dodajmo k temu, da sta Painkiherjeva in Kovač pred tem (2. t. m.) na enak način kot prva opravila ponovitev vzpona Lucifer (slap v Martuljku).
Prvenstvene, pristopi
Pestra aktivnost novogoriških alpinistov – Poleg bratov Podgornik so aktivni tudi drugi – Nova zimska smer nad Koritnico
Brata Pavel in Peter Podgornik sta 24. decembra po štiriurnem gaženju vstopila v Loško steno, levo od Comicijeve smeri. Preplezala sta 500 m nove smeri (60/40-50 st., III-IV, 9 h), potem pa morala odnehati. Drugi dan se jima je zlomila dereza, pridružilo pa se je še slabo vreme. Za spust sta potrebovala kar pet ur.
Kljub prestanim naporom sta brata že čez štiri dni znova utirala gaz, tokrat pod J steno Jerebice. Vstopila sta v grapo (V+/V, 70 m, 45-50 st., 400 m, 11 h), ki se dviga v centralnem delu stene. Toda v vrhnjem, že lažjem delu smeri sta našla star klin, zaradi česar sklepata, da sta verjetno opravila le 1. ZP: zanimivo bi bilo izvedeti, kdo je tod plezal prvi? Bivakirala sta na grebenu pod vrhom Jerebice.
V SZ steno Vršaca sta Podgornika vstopila – kot pravita sama – malo kasno. Bilo je pač na Novega leta dan. Plezala sta grapo levo od Leve Ceklinove smeri, ki se konča sredi stene. Toda prvi dan sta zmogla le ledeni slap (70-90 st., 120 m, 6 h) nad vstopom. Potem ju je ponoči nekoliko »zasipalo«, saj sta se stiskala v ozki grapi, veter pa je prožil nad njima plaziče. Naslednji dan sta preplezala grapo do konca in »prestopila« v varianto Juvan-Sazonov, potem pa v dobrih petih urah sestopila po steni, nekako v območju Desne Ceklinove smeri. Novo smer sta imenovala Beli trak.
Marko Gašparič, Tamara Likar in Leon Markič pa so v dneh od 1. do 3. t. m. opravili (verjetno) drugo zimsko ponovitev (in 1. ZMP) Leve Ceklinove smeri v SZ steni Vršaca. Ocena poleti je III-IV, 1100 m, pa tudi tokrat se niso pritožili, razmere so imeli dokaj dobre in celo snega ni bilo preveč. Bivakirali pa so obakrat v luknjah, prvič nad prečenjem grape, drugič pa dva raztežaja pod vrhom. Da jih ni hudo zdelalo potrjuje tudi podatek, da so že 4. t. m. preplezali še novo smer v SZ steni Kanjavca (nad Prehodavci). Smer treh sivih senc so ocenili s 40-45 st., 500 m, 2 h.
Bizjak Mirjam in Milan Velikonja (vsi AO Nova Gorica) sta 2. t. m. v dveh urah preplezala grapo (40-45 st., 400 m) v Z steni Šmohorja nad Krnskim jezerom ter prečila še greben na Krn. Počivala pa tudi ni večina drugih članov odseka, saj so opravili precej pristopov na vrhove ter turnih smukov.
Zadnji vzpon Novogoričanov, za katerega smo izvedeli, pa so 10. t. m. opravili Tamara Likar, Leon Markič, Ivo Rutar in Milan Velikonja in sicer v J steni Malega Koritniškega Mangarta (nad Koritnico). Preplezali so novo Zimsko smer (mestoma 45 st.. 1200 m, 6 h), prvenstveni pa so bili, kakor kaže, tudi v povratku, ko so preplezali Sestopno grapo (300 m, 45 st.), ki vodi do normalne smeri.
Tragična jesen v Himalaji
Bilanco nesreč v nepalski Himalaji pripravil urednik Taternika
Konec leta je čas priprave različnih pregledov. O tem, koliko je bilo (znanih) žrtev v nepalski Himalaji v pomonsunskem obdobju ga je pripravil Jožef Nyka, urednik poljskega Taternika.
Italijanska odprava na Everest (8848 m) je izgubila enega višinskega nosača. 22. septembra pa je v razpoki umrl Franco Piana (36). Po 400 m dolgem padcu po vesinah Anapurne I (8091m) je 4. oktobra umrl zahodnonemški alpinist Winnfred Trinkel (45). Povsem žensko ameriško odpravo na Daulagiri (8167 m) je v taboru II presenetil plaz in 7. oktobra je umrla Lunette Ruth Griffith (27), ekologinja iz Mentone v Avstraliji. Štiri njene tovarišice in pet višinskih nosačev je bilo ranjenih.
Nepalsko-japonska odprava na Gansh Himal III je bila prekinjena 9. oktobra, potem ko so trije njeni člani: Hiroshi Terui (35), Kaoru Juroiwa (26) in Masaru Mizuno (22), znani planinski fotograf, umrli pod plazom, ki je zasul tabor I. Na nepalski strani je znano še, da je umrl tudi en član novozelandske odprave. Na kitajski strani Himalaje pa je znana nesreča Američana, ki ga je skupaj s še tremi odnesel velik plaz na višini 6100 m. V načrtu so imeli vzpon na Minyang Kangkar (Gongga 7587 m).
Koroški alpinisti žele še več
Vadbo bodo skušali pripraviti bolje – V načrtu odprava v Pamir
Strokovna komisija za alpinizem pri ZTKO Ravne združuje štiri alpinistične kolektive: AO Črna, Mežica in Ravne ter AS Prevalje, v katerih je 80 članov, od tega stalno aktivnih 45. To število bodo skušali v prihodnje povečati vsaj za 10 odstotkov. Treninge, ki jih že imajo skozi vse leto (le premalo načrtni so) v plezalnih vrtcih, bodo skušali bolje organizirati in naj bi bili vsaj na koncu srednjeročnega obdobja dvakrat tedensko po vrtcih in telovadnicah.
Pomembna naloga bo tudi zbiranje podatkov (centralna evidenca) o opravljenih vzponih v Raduhi, Peci in Uršlji gori. Računajo pa tudi na izdajo alpinističnega vodnika, za kar se bo zavzel Viktor Povsod (62393 ČRNA, Center 143). Vsekakor največja akcija bo odprava v Pamir (rezervni cilj Grenland), ki naj bi bila leta 1983 ali leto kasneje. Še naprej se bodo trudili, da bo veleslalom pod Raduho kar najbolje organiziran, bolj pa bodo mislili tudi na turno smučanje. Tesneje naj bi sodelovali z GRS, za potrebe vzgoje in izobraževanja pa računajo, da bi morali čim preje vzgojiti deset inštruktorjev alpinizma.
Pozimi sam na Everest
Vrh Everesta namerava v letošnji zimski sezoni osvojiti tudi japonski alpinist in pustolovec Naomi Uemura. Čeprav ga spremlja pet japonskih tovarišev in Šerpe, namerava Uemura osvojiti vrh s solo vzponom in sicer po normalni smeri (jugovzhodnem grebenu). Uemura je bil na Everestu že 1970 leta, znan pa je tudi po tem, da se je povzpel na najvišje vrhove petih celin.
Spustil se je tudi po Amazonki od Peruja do Atlantika, sam je s pasjo vprego prišel na Severni tečaj, osemnajst mesecev se je klatil po Arktiki in pri tem prepotoval 12.000 milj od Grenlanda do Aljaske. Uemura je opazoval zimske razmere na Everestu že ves december leta 1979. Ugotovil je, da so dnevi v glavnem svetli in sončni, vendar po Everestu divjajo močni orkanski vetrovi. Uemura meni, da bi mu za uspeh zadostovali trije dnevi brez močnejšega vetra.
50 odprav v Pakistanu
Lani je pakistanske gore obiskalo več kot 50 tujih odprav. Kot že v prejšnjih letih, je bila tudi lani kar četrtina (12) odprav z Japonske, 9 jih je prišlo iz Velike Britanije, 8 iz ZDA in 8 iz Francije. Iz socialističnih dežel sta prišli le dve: češkoslovaška Broad Peak in poljska na Distegihil Sar. Najbolj oblegano je bilo območje Karakoruma, saj je tam delovalo preko 40 odprav, le šest pa jih je obiskalo Hindukuš (od tega štiri glavni in vzhodni vrh Tirič Mira, ena pa Buni Zom). Med najbolj priljubljenimi vrhovi pa sta bila Nanga Parbat (4 odprave) in Broad Peak (3 odprave). Več moštev se je namesto za višje in bolj spektakularne vrhove odločilo za nižje, vendar tehnično zahtevnejše skalne vršace kot so Trango, Orge, Paiju in Mitre.
Prvenstveni solo vzpon Belaka
V nedeljo 11. t. m. je Stane Belak (AO Matica) pristopil iz Vrat po poti čez Prag, do tja, ko preneha pot prečiti (za odcepom v Slovensko smer) v levo. Potem pa je krenil po svoje še nekoliko levo v izrazit kamin (IV-V), potem pa po grapi 40-45 st.), ki se dobro razpozna edinole od vstopa v varianto Dular-Jeglič-Kunaver. Do Tominškove poti pred njim najverjetneje nihče ni plezal (poleti tudi težko, če je mogoče), višje zgoraj, ko se grapa že izgubi, do grebena med Begunjskim vrhom in Cmirom, pa je plezal že celo on sam. Višina smeri je verjetno okoli 800 m, za vzpon pa je potreboval pet ur. Sestop za Cmirom je bil udoben, le spodaj se je prediralo.
Vestoni in slonove noge
Tovarna Metka iz Celja bo že v kratkem pričela izdelovati puhasto opremo, ki si jo najbolj žele prav gotovo alpinisti. Novica je več kot razveseljiva, saj jo je bilo doslej večino potrebno kupiti na tujem, posebno za individualne potrebe. Znano je tudi že, kdo bo opremo (vestone in slonove noge) prvi testiral – udeleženci odprave članov AO Domžale in Mengeš, ki se poleti odpravljajo na Grenland.
Še o odpravi »Ekvador 80«
Ker tehnični vodja še ni pripravil poročila, je prišlo pri objavi o dosežkih lanske radovljiške odprave v Ekvador do nekaj napak. Italijanske smeri na El Obispo ni več kot 300 m, pa tudi težave so manjše (oceno IV+, 60 st. so dali prvi plezalci). Humar, ki je plezal na Chimborazo je za novo smer (ne varianto) povedal, da je visoka najmanj 800 m (originalna 1300 m), naklonina pa 60/45-50 st. Tudi objektivno dokaj nevarna je, bolj kot ona v Illinizi Sur. Za zadnjo pa velja, da so jo plezali štirje (Humar-Pogačar in Perko-Rejc). Ocena: spodaj 45-50, zgoraj pa 50-60 st., 400 m.
Sam v Rzeniku
Pred tednom dni smo zapisali, da je Franček Knez nenehno v stenah, pa sta v podatkih dve turi manjkali. V soboto 3. t. m. je sam preplezal Diehlov žleb v Mrzli gori, v nedeljo med ponovitvijo Direktne v Mrzli gori pa ga je spremljal Dani Tič (oba Impol).
Tudi v soboto 10. t. m. sta bila v Vežici z Danetom Tičem. Kljub hudemu mrazu sta ponovila Lahovo (3. ZP) in Akademsko smer (2. ZP). V nedeljo pa sta opravila še prvo zimsko (in drugo sploh) ponovitev Črne mačke v Vežici. Potem pa je moral soplezalec odnehati (odrgnjeni ozebli prstni vršički) in v ponedeljek je Knez sam opravil še tretjo zimsko ponovitev Centralnega stebra (smer Dular-Juvan) v Rzeniku. Da so bile razmere dokaj ugodne (sneg le na policah, pa nekaj ledu v poklinah, pod vrhom pa ivje) priča tudi čas: poltretja ura za 450 m, VI/V, A1. Sestopil je po grapi vzporedno (le sto metrov oddaljeni) s Konjsko.
Ob prvi obletnici Obalnega AO
Obalni AO je 28. decembra lani v Vojkovi koči na Nanosu praznoval prvo obletnico formalne ustanovitve. Ob tem so seveda opravili tudi volitve vodstva, se pomenili o dosežkih ter načrtih in si ogledali tudi diapozitive.
Novoletne praznike je peterica potem preživela pod Kalškim grebenom. Andrej Dernikovič in Fulvij Živec sta 1. t. m. ponovila Križno smer (II-III) v V steni Kalškega grebena. Stena je bila precej kopna, v grapah pa zbit sneg, zato pa je bil sestop prava kalvarija. Dve navezi sta preplezali grapo v steni grebena med Vel. Zvohom in škrbino V ježu poševno z leve proti desni.
Razprave okoli Daulagirija
Jesenska odprava »Daulagiri 81« naj bi bila druga letošnja (za odpravo Lotse 81, ki bo spomladi) velika alpinistična akcija, zato so vprašanja o možnostih za njeno uresničenje seveda umestna. Komisiji za alpinizem in odprave pa sta pretekli teden razpravljali tudi o tem, ali se lahko isti alpinist udeleži dveh takih akcij v enem letu. In ne nazadnje tudi ali lahko KOTG spreminja dogovorjeno članstvo. Pa so pri vseh treh problemih ugotovili, da ni nobene potrebe po spremembah. Sicer pa bo moral biti v kratkem objavljen še en razpis za selekcijo »Daulagiri 81« (iz prve, ki smo jo objavili pred tednom dni je bil zaradi nepopolnih podatkov izpuščen Celjan Jože Zupan), na katerega se bodo morali prijaviti prav vsi interesenti, tudi iz prve selekcije.
Kamniški vzponi
V soboto 3. t. m. je Janko Plevel opravil 1. zimsko ponovitev Zajede (IV+) med Šijo in V steno Brane. Teden dni kasneje so Cene Berčič, Tatjana Golob in Janko Plevel opravili 1. ZP smeri Benkovič-Kemperle-Presl (IV) v SZ steni Rzenika (III-IV, 250 m, 8 h). Janez Benkovič pa je z Metodom Škarjo (AO Mengeš, ostali AO Kamnik) opravil 2. ZP Pripravniškega stebra (III-IV, 200 m, 3 h) v Planjavi. Naslednji dan je Benkovič plezal grapo oziroma smer Bovistata (še brez ponovitve, IV+/II, 700 m) v V steni Brane, levo od Centralne smeri. V zgornjem delu je, kakor kaže, opravil tudi prvenstveno varianto. V nedeljo so Franc Kemprl, Marjan Kregar in France Malešič opravili tudi 1. ZP Gamsjih polic, oziroma prečenja V stene Brane (I).
Iz zgodovine Everesta
V četrtek ob 18.45 se bo na ljubljanski TV pričela oddaja »Na sedmi stezi«, ki jo pripravlja športno uredništvo. Po dolgem času bo v njej tudi krajši prispevek s področja alpinizma; ob 60-letnici prve odprave na Everest (vodja polkovnik Howard-Bary iz Dardžilinga so odšli sredi maja 1921).
Iz poročil AO
Akademski AO: Jure Dragar in Andrej Zorčič sta že 16. februarja lani plezala Vzhodno grapo Kalškega grebena, pa tega nista javila in smo pred tednom dni napačno poročali, da je 1. P opravil France Malešič.
AO Ravne: V nedeljo 11. t. m. so plezali v Raduhi. Viktor Ježovnik, Miran Kodrin, Janez Štornik in Janez Žalig so ponovili Veterne police, Stanko Mihev in Rok Kolar pa Kovačevo smer (VI) v Mali Raduhi.
AO Škofja Loka: Franc Langerholc in Franc Vidic sta 7. t. m. preplezala Vzhodni steber Storžiča. 10. in 11. pa so imeli skupno turo na Vršič. Enajst udeležencev je opravilo 28 tur, največ v Robičju.
Zasavski AO: Matevž Lenarčič in Boris Simončič sta 10. t. m. preplezala Centralni steber Dedca, dan kasneje pa Desno smer v Dedcu.
V Vrtači, Begunjščici in Storžiču
Iztok Tomazin je 7. t. m. kljub metežu v SV ostenju Vrtače opravil tri vzpone, med njimi tudi 2. ZP Zapeljivke (IV/II, 250 m). Naslednji dan sta z Dušanom Markičem opravila 2. ZP Ostržkove (III, 450 m) v S steni Begunjščice, sestopila pa sta po Lenuhovi smeri. Po dnevu presledka je Tomazin z Matjažem Ivnikom (vsi AO Tržič) preplezal Mladinsko smer v Storžiču, sestopila pa sta po Cankarjevi. V nedeljo pa sta potem opravila 2. zimski vzpon. Razmere so bile dobre, tako da sta plezala le slabe tri ure. Za konec je potem Tomazin sam preplezal še Cankarjevo smer v isti steni.
Za boljšo obveščenost
Čeprav je obveščenost naše (pa tudi tuje) javnosti o aktivnosti planinske organizacije vsako leto boljša, informacijsko-dokumentacijska komisija (INDOK) pri PZS stalno skrbi za dopolnjevanje. Sredi decembra lani je pričel Miro Štebe (AO Mengeš) za športno uredništvo radia pripravljati planinske in alpinistične novice, ki bodo na sporedu redno vsak teden v oddaji »V nedeljo se dobimo«. V Kranju pa je obljubil Matjaž Dolenc (Nazorjeva 2, 64000 KRANJ), da bo ob pomoči Nejca Zaplotnika skušal obnoviti rubriko v Glasu. Seveda pa bo moral imeti boljšo podporo gorenjskih AO, kot so jo imeli njegovi predhodniki.
1. ŽP v Petites Jorasses
Poljski alpinisti imajo v svojih vrstah tudi nekaj odličnih plezalk, kar dokazujejo s povsem ženskimi ponovitvami težkih in najtežjih smeri tudi na tujem. 1. in 2. avgusta lani sta npr. Agnieszka Smolska in Maria Szlenk v 17. urah opravila 1. žensko ponovitev Contaminijeve smeri v Petites Jorasses. Teden dni kasneje sta vstopili v Walkerjev steber, toda po 300 m sta se morala obrniti zaradi poslabšanja vremena.
868 tržiških vzponov
V lanskem letu je 26 aktivnih članov (od tega 10 pripravnikov) AO Tržič opravilo 868 tur, med katerimi jih kar 101 ocenjujejo z najvišjo težavnostno stopnjo. Med najpomembnejšimi vzponi na tujem so Klasična v Eigerju, Direktna v Les Droites, bratov Schmidov v Matterhornu, Raz stebra Tofane di Roses itd. Doma pa izstopajo zimska prvenstvena v Steni ter proste ponovitve v Julijcih. Omeniti velja še, da so pripravili kar dve smučarski tekmovanji, memorial Pavla Janca in Kramarjev smuk. Alpinistično šolo je uspešno končalo osem tečajnikov, poglobili so sodelovanje s PD in GRS Tržič. Največ tur sta opravila Filip Bence (150) in Iztok Tomazin (137).
Alpinizem v Srbiji
Lansko leto je na širšem področju v Srbiji delovalo vsaj 10 alpinističnih kolektivov: AO v Beogradu, Čačku in Nišu ter AS Bor, Kruševac, Leskovac, Majdanpek, Požarevac, Sremski Karlovci in Zaječar. Za druge ni verodostojnih podatkov (Smederevo, Kraljevo, Neštin, Šid), kot tudi ne za AP Kosovo. Žal pa je med 63 člani omenjenih kolektivov le 9 alpinistov, drugi so pripravniki ali tečajniki. To se pozna tudi pri aktivnosti. Opravili so 307 vzponov v kratkih stenah (Vukan, Kablar, Sičevačka klisura ), v Julijskih Alpah jih je bilo le 23, v višjih Alpah pa 39. Zimskih pristopov in lažjih vzponov pa je bilo 84 (skupaj 453 tur). Lani tudi skoraj ni bilo prvenstvenih tur, če izvzamemo dve »miniaturi« v Ovčaru in eno v Kablaru, smer v Savinem kuku (Durmitor) pa še ni proučena do te mere, da bi vedeli, če je originalna.
Lani za 29. november so imeli tradicionalni (že 32) zbor na (Homoljskom) Stolu. Zbralo se je 34 članov AO in AS, sprejeli so novi pravilnik, izvolili novo KA, ocenili delo v preteklosti ter se domenili za v naprej. Med večjimi akcijami v letošnjem letu velja omeniti odpravo v Kavkaz, ki jo pripravljajo Beograjčani. Za dolgoletno in vsestransko delo pa so Aleksandru Djoriču (AO Niš) izrekli posebno priznanje.
Mednarodna alpinistična šola
Peter David Boardman (30) angleški alpinist je znan po številnih velikih turah. Leta 1975 je prišel prek JZ stene Everesta, potem je v alpskem stilu in brez kisika preplezal SZ steno Kangčendzenge, opravil je težke vzpone v Hindukušu in na Aljaski, pa seveda tudi v Alpah. Od predlani je vodja mednarodne alpinistične šole, ki jo je malo pred smrtjo (1966 v Egierju) ustanovil v francoskem Leisinu John Harlin.
Nove knjige T. Heibelerja
Ustanovitelj Alpinismusa Toni Hiebeler in še sedaj njegov redni sodelavec, čeprav sedaj vodi Informativni center DAV, je tudi eden najbolj plodovitih planinskih piscev. Številnim knjigam je v zadnjem času dodal še »Himalaya und Karakorum« (21,5×30 cm, 134 barvnih fotografij, 61,80 Šfr.), 2. popravljeno izdajo »Allegra, Unterengadin in Summer und Winter« (21×24,5 cm, 137 barvnih fotografij, 39 DM) in izbor najlepših planinskih poti »Die schönsten Wanderrouten der Alpen« (20×23,5 cm, 36 DM). Pomembna je zlasti prva, ki obravnava najvišji dve gorstvi, z geološkega, klimatskega, zgodovinskega in folklornega vidika, prikaže pa še zgodovino alpinističnih »osvajanj«.
Južnokorejski alpinizem
O alpinizmu v Južni Koreji, čeprav je njihova planinska organizacija tudi članica UIAA, zvemo bolj malo. Pa niso brez uspehov. Lani so npr. spet pripravili dve odpravi, na Manaslu (8125 m) in v Evropo. Odpravo v Himalajo je organiziral AC na Univerzi Dong Kook, osemčlansko ekipo je vodil In-Jung Lee. 28. aprila je prišlo po severni smeri na vrh Dong-Whan Suh (27) z dvojico Šerp. Evrope, oziroma točneje »treh zadnjih problemov Alp« pa se je lotila šestčlanska ekipa pod vodstvom Eu-Sup Shima. Najprej so 3. avgusta izplezali (po enem bivaku v S steni) na Matterhorn, 20. avgusta pa so (prav tako z enim bivakom) preplezali še Walkerjev steber. Huh Wook (27) in Yoon Dae Pyo (26) imata sedaj za seboj (vključno s sezono 1979) že vse tri probleme.
Franci Savenc
