Hiebeler pripravlja presenečenje
Pri založbi Bruckmann v Münchnu se oblikuje močna ekipa
Založba Bruckmann, ki izdaja Bergsteigerja, najstarejšo planinsko revijo v nemščini in številne knjige o gorah, se je s Tonijem Hiebelerjem združila v »navezo«, ki si je zastavila vrhunske cilje. To je uvodna beseda Hiebelerjevega pisma, s katerim snubi sodelavce. V novem okolju namreč želi pripravljati (na 14 dni) planinske informacije za vse vrste medijev, vključno s slikovno službo, s čemer žele presenetiti, pa je časopis »za prosti čas«, ki naj bi ljubitelje gora seznanjal z vsem kar jih zanima. Začetna naklada tega glasila naj bi bila kar 100.000 izvodov in pokrivati žele seveda ves svet. Bergsteiger (ustanovljen 1923) pa bo še naprej izhajal in to pod vodstvom Georga Steinbicherja, ki je tudi sam odličen alpinist, sodelavce pa bo imel z vsega sveta.
Piz Badile in klasična v Eigerju
Med celjskimi alpinisti sta imela največ uspeha na tujem Pepevnik in Smodiš
Celjski alpinisti so bili kljub neugodnemu vremenu avgusta zelo uspešni. Tečajniki si pod vodstvom starejših nabirajo izkušnje in ima vsak povprečno že 15 tur. Čanžek je 1. t. m. z Vanovškom preplezal nadaljevanje smeri Draga Bregarja v Štajerski Rinki. Vstopila sta po Direktni, po njej plezala do gredine, prek Glave pa med Direktno in Modec-Režkovo smerjo (250 m, V+/V). Štirinajst dni kasneje sta Čanžek in Golob preplezala novo še v Turski gori, levo od Szalay-Gerinovega grebena (Skozi okno: IV).
Največji uspeh pa sta dosegla prav gotovo Pepevnik in Smodiš, ki sta 4. in 5. t. m. ponovila Cassinovo smer v Piz Badile. V dneh od 8. do 10. t. m. pa še klasično v S steni Eigerja. V slednji sta imela zelo slabe razmere, tako da sta izstopila z občutnimi ozeblinami na nogah.
Še manj sreče z vremenom pa je bilo v Franciji. Cankar, Povše, Šrot in Verdnik so 29. julija preplezali Gervasuttijev ozebnik in prvi trije tudi SSV greben Aig. de I’M ter smer Menegaux. Povše in Verdnik sta potem ponovila še Couzyjevo smer, Cankar in Šrot pa Bonattijev steber v Druju.
Prve novice o odpravi v Pamir
Čeprav je odprava Pamir ’81, ki jo je organiziral Šaleški AO (Velenje), doma že deset dni, smo doslej uspeli dobiti o njej le nekaj podatkov. Na mednarodnem taboru, kjer je sodelovalo kar 16 držav, so se tudi naši dobro odrezali. Na najvišji vrh SZ Pik Komunizma (7495 m) so se povzpeli Marko Lihteneker in oba gosta – Vladimir Mesarič ter Branimir Predovič. Na Pik Korženevske (7105 m) so se vzpeli Ivo Avberšek, Pavle Svatina in Tone Vovk. Osvojili pa so še tri nižje vrhove: Beli kamen (5200 m), Pik Sulojevega grebena (5430 m) in Pik Petrovskij (4850 m).
Varianta Fajdiga – Pintar
Kamničana Dare Juhant in Frane Kemperle sta sredi sezone opravila nekaj zanimivih ponovitev v Steni. Plezala sta Čopov steber, Tržaško in Wisiakovo smer, pomembna pa je zlasti ponovitev variante Fajdiga – Pintar v Skalaški smeri. Za to smer namreč skoraj ni verodostojnih podatkov o opravljenih ponovitvah (razen za navezo Fajdiga-Košir, ki naj bi bila tretja).
Hrvatski alpinisti na Kavkazu
Postavili so spominsko ploščo tovarišem in plezali nad Al Šelda
Deseterica hrvaških alpinistov pod vodstvom načelnika KA Darka Berljaka je v SZ odpotovala 12. julija, s Kavkaza pa so se vrnili 2. t. m. Predstavniki kluba Spartak iz Čebljabinska, ki je bil njihov gostitelj, so jih nastanili v alpinističnem taboru Šelda. 16. julija so se Alikalfič, Berljak, Bučan in Tropčič povzpeli na Z vrh Elbrusa, dan kasneje Buinac in 29. julija, na dan proslave 60-letnice Kabardino – Bajkalske republike, pa še Ognančevič in Pivac. Drugi so morali iz različnih vzrokov odnehati nekoliko nižje.
Potem so vsega tričetrt ure iz AT Šelda pod istoimenskim vrhom postavili spominsko ploščo tovarišem, ki so se leta 1974 smrtno ponesrečili v Užbi. 23. julija so Alikalfič, Buinac, Ognančevič, Sekelj in Tropčič preplezali smer Abalakova v Svobodni Španiji (4070 m), sestopili pa so na drugo stran po smeri z oceno 4 A. Ana Mažar in Pivac pa sta preplezala K rebro v S steni (3 A) do grebena in nato sestopila. Obe navezi sta med sestopom morali bivakirati v slabem vremenu. 27. julija, potem ko jih je pod steno Pik Kavkaza (4037 m) pošteno namočilo in so se nekateri vrnili v bazo, sta navezi Ognančevič-Sekelj in Buinac-Tropčič preplezali smer z oceno 2B.
Alpinistke na srečanju
Letošnjega srečanja alpinistk so se udeležile Marička Frantar, Lidija Paikiher (obe Akademski AO), Andreja Žagar (AO Matica) in Nadja Fajdiga, ki je bila že med ustanoviteljicami. Slabe vreme pa jim je preprečilo večino načrtovanih vzponov. Dülferjevo poč (V+/ A O) v JV steni Fleischbanka (2187 m) sta 18. t. m. preplezali skupaj Andreja Žagar in Marička Frantar, Lidija Paikiher pa je plezala z Marie Okrouglo (ČSSR). Dan kasneje sta Lidija in Marička s Poljakinjo Elisabeto Fyallkowsko preplezali smer Schüle-Diem (VI-/A1) v Predigtstuhlu (severni vrh, 2092 m), Andreja in Okrougla pa Dülferjevo (IV+) v Z steni Predigtstuhla v kombinaciji z Goingerjevim grebenom.
Srečanje je bilo sorazmerno skromno, z ne preveliko udeležbo in tudi brez zvenečih imen, če izvzamemo Wando Rutkiewicz (Poljska), ki na veliko pripravlja žensko odpravo na drugi najvišji vrh sveta Čogori (K2) in Silvio Metzeltin-Buscaini.
V Vršacu
V nedeljo 9. t. m. sta Janko Humar (AO Bohinj) in Ivan Rejc (Soški AO) plezala v Vršacu. Začela sta po vzhodni Ceklinovi in po njej plezala do vršne stene. Tu sta vstopila v Smer mladosti in po njej napredovala do prečnice, tu pa namesto navzgor nadaljevala po drobnih poličkah (IV, menda najbolj izpostavljena prečnica pri nas) do Centralne, po kateri sta izstopila. Ocena kombinacije bi bila: VI, A1/III-V, 1100 m, 14 h. Po 14 dneh pa sta »dopolnila« še Puntarsko (preplezala sta jo prav onadva lani v isti steni), točneje njen spodnji del. Vstopila sta levo od grape med Vršacem in Rušico (spodnji del poteka po čudovitih počeh in zajedah), zgoraj pa nadaljevala po razu stebra, ki privede na gredino pod vršno steno, točno na vstop Puntarske. Ta s podaljškom meri sedaj 850m, ocenjena pa je zgoraj s VI-, A2, spodaj pa dve mesti s V+ in A O, drugo V in lažje, 8 ur. Izstopila sta po zahodni Ceklinovi smeri.
V Vršacu so plezali (23. t. m.) tudi trije brati Podgornik: Pavel, Peter in Rudi. Vstopili so v desno Ceklinovo z varianto Juvan-Sazonov, zgoraj pa prestopili v levo Ceklinovo, po kateri so plezali do vrha. Vzporedno z njimi sta plezala originalno desno Ceklinovo smer tudi Marko Gasparič in Božo Žvanut (vsi AO Nova Gorica).
Tečaj na Vršiču
V soboto se je na Vršiču končal poletni alpinistični tečaj KA PZS. Vodil ga je Jože Žumer, tehnični je bil Marjan Keršič-Belač, sodelovalo je povprečno 10-12 inštruktorjev, (tečajnikov pa je bilo nekaj več kot dvakrat toliko. Za uvod so imeli tudi turo po drugem delu P-P, ki jo je vodil njen avtor Uroš Župančič, sicer pa so plezali (vreme lepo, le hladno) v stenah nad Vršičem.
Nova smer v Prestreljeniku
V nedeljo 16. t. m. sta Jelko Flajs in Georgij Hvala (oba Soški AO) v SZ steni Prestreljenika (italijanska stran) preplezala novo smer po značilni zajedi. Ocenila sta jo s V/IV, 360 m, 4 h, imenovala pa Zajeda zelenih polic.
Pred odhodom v Francijo
Francoski konzulat je obvestil PZS, naj imajo vsi, ki potujejo v Francijo s planinskimi cilji s seboj potrdilo PZS in potrdilo delovne organizacije o rednem delovnem razmerju, študentje pa indeks, pa seveda še izkazilo o devizah. Vsa potrdila morajo biti pisana v francoskem jeziku. Alpinistom bo nudila pomoč KA PZS.
Na visokogorsko smučanje v Tatre
Klub za visokogorsko smučanje Poljske redno prireja »teden visokogorskega smučanja« v Visokih Tatrah. Ture so v aprilu, potekajo deloma tudi po češkoslovaškem ozemlju in zahtevajo določeno izvežbanost ter kondicijo. Ker so nam ponudili izmenjavo, zbira PZS prijave, toda le do 10. oktobra.
Uspešen teden za Kranjčane
Teden od 15. do 23. t. m. je za AO Kranj zelo uspešen. Tomo Česen je uresničil svojo veliko željo in kot četrti samohodec v manj kot treh urah preplezal Aschenbrennerjevo smer. Sestopil je po smeri Jesihove v Šitah in še isti dan preplezal tudi Kalteneggerjeve kamine v Kotovi špici. Franci Markič in Janez Triler sta ponovila Dolgo Nemško smer, Marjan Ručigaj in Dušan Sajovic Levo zajedo v Stenarju, Milena Ekar in Drago Šegregur Grintovčev steber, Štefan Gartner in Matej Kranjc Raz Jalovca, Tomaž Jamnik, Nejc Zaplotnik in Marija Štremfelj pa redko plezano Smer Debelak-Deržaj-Šumer (V) v Špiku. Po daljšem času so plezali tudi v Savinjski Alpah – Česen, Jamnik, Šegregur in Zaplotnik so ponovili Direktno v Štajerski Rinki.
Odhajajo pod J steno Daulagirija
V petek so odposlali prtljago v četrtek pa z zagrebškega letališča odhajajo še udeleženci odprave »Daulagiri 81«: Belak, ki je vodja, Berčič, Kolar, Sabolek, Tratnik in Zupan. Svoje načrte bodo predstavili na tiskovni konferenci, ki bo danes ob 11. uri v prostorih PZS na Dvoržakovi 9.
Vsi, ki se zanimajo za pozdravne razglednice te odprave, naj na žiro račun PZS 50101-678-4706 nakažejo 100 din z opombo »Za pozdravno razglednico« in naslovom kam je želijo prejeti.
O delu AO Črnuče
Črnuški alpinisti se redko javljajo, čeprav temu ni kriva njihova neaktivnost v gorah. Benedičič in Gosar sta v poletnih mesecih ponovila Centralni steber Dedca in Šarino poč. Kristan in Kuhar sta (30. junija) opravila prvo ponovitev Zasavske v Vršičih. Benedičič je s Kovačem plezal Hunikino v Vršiču, s Pirnatom pa Trikot v Dolgem hrbtu. Zajedo spominov v Stenarju je Kristan ponovil s Klopčičem (Akademski AO), Direktno na Črni greben pa s Tratenškom. Kristan je plezal tudi v Franciji, kjer je sam ponovil Gervasuttijev ozebnik in greben Cosmiques, z Zorčičem (AAO) pa še Papilons v Aig. du Peigne.
Pet jih je bilo do 25. do 30. junija tudi v skupina Pala – italijanski Dolomiti. Benedečič in Pirnat sta ponovila Srednjo smer (Timilliero-Griegern: V-VI, 200 m) v Punta della Disperazione in Rumeni raz (VI-/IV-V, 500 m) v Punta Elen di Fradusta. Benedečič in Gosar sta plezala SZ raz (Castiglioni-Detassis: IV, 700 m) Pala del Rifugio ter Buhlovo poč (V+, 500 m) v Cima Canali, naveza Kogovšek-Pirnat-Žigon pa je ponovila Smer Kees-Terschak (V/II-IV, 500) v Cima Canali.
15. in 16. t. m. sta Benedičič (povsem prosto – to je 2. PP) in Kristan preplezala Aschenbrennerejevo sme: v Travniku. Gosar in Škrabl (AO Matica) sta ponovila Zajedo v Šitah, Kovač in Žigon redko plezano smer Čop-Jesih-Potočnik v Jelovcu itd.
Zanimiva povezava v Steni
Ivo Veberič in Toni Fidelj, oba člana AO Kozjak sta v soboto 22. t. m. opravila zanimivo turo v steni. Vstopila sta po smeri Prusik-Szalay, nadaljevala po varianti Dular-Jeglič-Kunaver in nato še po DD (obe sta sila redko plezani in najbrž še nimata niti pet ponovitev), izstopila pa sta spet po originalni smeri. Vzpon je bil vseskozi napet, kakor pravita, ocenila sta ga s VI/V, v tej kombinaciji pa je bil izvršen prvič.
Sama opravila prvo ponovitev
Tamara Likar (AO Nova Gorica) je v želji, da bi zbrala kar najbolj verodostojne podatke o stenah, za katere je obljubila, da jih bo opisala, v nedeljo 23. t. m. kljub megli opravila prvo ponovitev Tamovske (levo od Grape Utrujenega stolpa) v S steni Planje. Smer sta prva plezala Davorin Podrepšek in Blaž Supej avgusta 1979.
Iz poročil AO
AO Idrija: Milan Černilogar in Dora Šink sta 22. t. m. ponovila Zajedo spominov v Stenarju, naslednji dan pa Poševno zajedo v Velikem Draškem vrhu.
AO Kamenjak – Reka: Nenad Ivanovič je z Marino Lencovič v dneh od 16. do 18. t. m. opravil kar 18 prvenstvenih vzponov v nižjih dalmatinskih stenah Dinare, Kozjaka in Mosora. Nekaj jih je preplezal, tudi sam.
AO Kamnik: Janez Benkovič je 23. t. m. sam ponovil smer Debelak-Deržaj-Šumer v Špiku. Frane Kemperle in Dare Juhant pa Steber Dedca in Marjan Kregar ter Bojan Pollak 16. t. m. Ljubljansko smer v Steni.
AO Matica: V soboto 22. t. m. sta Ničo Kregar in Pavle Kozjek ponovila Steber Šit.
AS Novo mesto: Frane Kemperle (AO Kamnik) in Stane Mokotar sta sredi meseca ponovila Direktno v Špiku (sestop skozi Špikov graben) in Direktno v Rušici. Mokotar s Stojanom Golobom pa je 20. t. m. ponovil Jubilejno smer v Dolgem hrbtu.
AO Ravne: Danilo Golob in Stanko Mihev sta 22. in 23. t. m. preplezala Helbo z Ladjo. Bivakirala sta, ker sta želela izstopiti po Čopovem stebru, vendarle ju je dež »nagnal« iz Stene.
AO Rašica: Milena Radež in Silvo Novak sta 15. t. m. preplezala Bavarsko, Niko Novak in Andrej Žnidaršič pa Skalaško s Čopom. V soboto 22. t. m. pa je Špela Jenko s soplezalcem ponovila Herletovo v Ojstrici.
AO Škofja Loka: V sredo 16. t. m. sta Miha Prevc in Žare Trušnovec (Soški AO) preplezala Raz Jalovca, Mitja Kovačič in Zvone Peterlin pa Zgrešeno v Grintovcu in dan kasneje Kašutovo z Ledeno varianto. V soboto 22. t. m. je Boštjan Kekec sam preplezal Prusik-Szalayevo smer v Steni, dan kasneje pa s Stanetom Horvatom (AO TAM) še Zahodno zajedo. Tega dne sta Kovačič in Stanonik ponovila Jubilejno v Dolgem hrbtu.
Franci Savenc
Delovni stroj pri Triglavskem domu
Kljub težkim razmeram delo na novem zbiralniku vode ob Triglavskem domu na Kredarici dobro napreduje. (Foto: Janez Kmet)
V gore samo načrtno
Vsak planinec lahko stori marsikaj, da bi bila njegova pot po gorah varnejša – Brez telesne pripravljenosti in opreme ne gre
Planinska organizacija si na različne načine prizadeva, da bi ljudje v gore zahajali telesno in čustveno pripravljeni ter bi tako bili kos zahtevam gorske narave, ki zna biti včasih kaj groba. Vzgoja, šolanje in izvedba vodenih izletov, obilna strokovna literatura, članki v Planinskem vestniku in drugih glasilih ter bogat izbor planinskih zemljevidov naj prispevajo, da bi bilo gorskih nesreč čim manj in da se bodo planinci vselej z zadovoljstvom vračali v doline k vsakdanjim opravilom.
Praksa kaže, da z redkimi izjemami nihče ne preverja znanja ljudi, ki se odpravljajo v gore, da nihče ne zavrača planincev, ki so pomanjkljivo opremljeni ali kakorkoli neustrezno pripravljeni. Slednjega tudi nihče ne namerava početi, kaj takega preprosto ni izvedljivo. Kljub temu pa bi vsak planinec kot svoj delež svoji lastni varnosti in v okviru splošne samozaščite vendar lahko marsikaj storil, da bi bila njegova hoja po gorah varnejša.
Letošnja sezona bo sicer že kmalu zamrla in na poteh ne bomo več srečevali toliko planincev kot te dni. Vendar kljub temu lahko napišemo nekaj napotkov za pravilno načrtovanje izleta.
Vsekakor naj izlet ne zajame že prvi mah kar najtežje dostopnega cilja, najdaljše in najbolj tvegane poti. Kdor še ni bil na nižjih vrhovih, kamor pride brez posebne nevarnosti, ta naj se najprej seznani s krotkejšimi vrhovi. Tam bo lahko ugotovil koliko zmore, se utrdil, si pridobil prve izkušnje glede oblačenja, se privadil težjim čevljem, si nabral moči za premagovanje višin in spoznal še druge posebnosti, ki so pomembne za hojo v visokogorju. Ugotovil bo tudi kakšni so njegovi bodoči sopotniki, kako se jim lahko prilagodi in kako so sposobni drug drugega prenašati ter si pomagati. Vse to je važno in pomembno, sila napačno bi bilo, če bi vse to ugotavljali ravno v najbolj kočljivih razmerah in ko gre že zares.
Naravne sposobnosti ljudi k sreči marsikdaj tudi brez predhodne vaje zadoščajo, da se izlet dobro izteče in da ni sitnosti, vemo pa tudi, da so včasih posledice po nepotrebnem kaj neprijetne, če ne celo usodne.
Izletniki se odpravljajo na vrhove brez primerne telesne pripravljenosti, ne vedo, kaj jih čaka, niso primerno opremljeni in obuti, nimajo primerne družbe in podobno, kar vse lahko spoznajo šele po daljšem rednem in načrtnem zahajanju v gorski svet.
Pogosto se dogaja, da ljudje, ki gredo v strmine ne prenesejo strmoglavih pobočij, prepadov, klinov in žic. Nekateri se temu lahko privadijo, nekateri nikoli, hudo nerodno pa je, če to ugotavljajo šele tedaj, ko ni več možen umik. Le malo napora je treba, da posameznik že v dolini ugotovi, kako je s tem – v kakšnem kamnolomu, na obzidju in podobno – se posvetuje z zdravnikom ter se – če vzrok ni v kaki telesni okvari – privadi na globino.
Obiskovalci gora preveč pozabljamo, da gore so in čakajo ter da nas bodo počakale, četudi ne pridemo ravno danes. Če smo pravkar preboleli bolezen ter nam zdravnik še svetuje, da mirujemo in si ne nalagamo večjih naporov, ga ubogajmo. Napak bi bilo izkoristiti priložnost, ki se nam ponuja za vzpon na neko goro, kamor nas vleče srce, pri tem pa na gori zabresti v zaplete zaradi še ne povsem ozdravljene bolezni.
Udeleženci izletov bi morali več pozornosti posvetiti usklajevanju medsebojnega znanja in usposobljenosti. Družba počasnih in hitrih članov ponavadi ni dobra, posebej, če hitri niso zadosti disciplinirani, da bi se podredili skupnemu interesu. Če je taka možnost znana vnaprej, naj gresta na pot vsaka skupina za sebe.
Močno šepa tudi pri obutvi. Nadvse priljubljene so slejkoprej superge, medtem, ko solidna trpežna – in težka – gorska obutev zlepa ne najde posebno navdušenih privržencev. In vendar je superga na travi, na prsteni poti brez moči, v dežju, pa je tudi naglo premočena in povzroča še dodatne težave – žulje, odrgnine in ne nazadnje prehlade. To so dolgoletne izkušnje stotisočev, čemu jih torej zavračamo?
Pavle Šegula
