Poročila z letos (zaenkrat in morda) še (pre)skromne bere odprav(ic) – Raznovrstni vzponi od tod in tam – Igor Koller ohranja izvrstno plezalno kondicijo – Yerupajà (6634 m) in L’essència del compromis
Aleš Česen s soplezalcem opravil prvi pristop na Cherireen Sar (6224 m)
Ali je območje nad ledenikom Khurdopin res neznano, bi sicer ob spletnih zadetkih, ki se (kar) hitro pokažejo, lahko spletičili in delili še naprej, če je to (zmotna) igra razposlanih promocijskih besed ali pa(č) gre samo za načrtno pot v neznano, kot način doživljanja avanture …
Aleš je v navezi z avstrijskim soplezalcem Lukasom Wörlejem (podatek, da je bil z njima na vrhu tudi Vincent Wörle, je bil napačen) konec julija opravil prvi pristop na goro Cherireen Sar (6224 m) v Karakorumu, za katero ni znanih podatkov, da bi že prej pristopili nanjo. Na vrh sta se povzpela 29. julija po 2400-metrski prvenstveni smeri Chicken Hunt oz. Lov na kokoši na zahodni strani gore nad ledenikom Khurdopin v Pakistanu. Največji izziv odprave je bilo najti sprejemljivo varno smer in ujeti kratko vremensko okno.
Naziv smeri izvira iz želje alpinistov po piščančjih prehrani. Alpinista sta sicer na aklimatizacijski turi na območju tabora opazila kar nekaj gorskih kokoši in bolj za šalo kot zares sta poskusila ujeti nekaj svežega mesa. Lov je bil seveda precej daleč od uspešnega.
Prvotni načrt je bil preplezati najvišjo goro nad dolino Khurdopin Sar, (6310 m), goro na območju, kjer so po znanih podatkih poskušali plezati (vsaj) v letih: 1987, 2015 in 2023, vendar sta idejo zaradi nevarnih razmer tako v spodnjem delu gore kot velikih snežnih opasti v zgornjem delu hitro opustila. Osredotočila sta se na rezervni cilj – Cherireen Sar.
27. julija sta od dobri vremenski napovedi štartala iz baznega tabora proti zahodnemu grebenu gore Cherireen Sar. Po slabih dveh urah hoje pa je veter z juga prinesel padavine. Po nekaj čakanja v zavetrju balvana sta se odločila, da sestopita, večino opreme pa sta pustila pod skalami na višini približno 4700 metrov. Ni jima preostalo drugega, kot da naslednji dan poskusita isto, čeprav je zjutraj v baznem taboru še deževalo. Tokrat je vreme za silo zdržalo in v občasnem rahlem dežju sta bivakirala med balvani na grebenu na višini slabih 5000 metrov. Okoli pol treh zjutraj sta štartala v oblačno noč. Ob sončnem vzhodu, na okoli 5400 metrov, ju je ujela manjša snežna nevihta. Optimizem se je poplačal kakšno uro pozneje, ko se je začelo vedriti, in vreme je ostalo fantastično cel preostali vzpon. Plezala sta po delikatnem skalnem skrotju manjših tehničnih težav, (do IV), do višine okoli 5500 metrov. Nad to višino sta dosegla sneg in led in razmere za plezanje so bile bolj kot ne idealne. V snegu sta plezala strmine do 80 stopinj. Čeprav plezanje v alpinističnem smislu ni bilo zelo zahtevno, je bila predvsem pri plezanju navzdol potrebna popolna zbranost, saj ledena zahodna pobočja niso dovoljevala nobene napake.
Foto: Katja Mesarič
Kirgizija, julij 2025
Katja Mesarič je skrbno in obširno popisala odpravo na vzhod, ki smo jo omenili že v prejšnjih alpinističnih novicah. Katja Mesarič, Peter Mastnak, Ana Baumgartner in Rok Janežič. Na https://hribi2024.blogspot.com/2025/08/kirgizija.html se (pre)bere, kaj vse so plezali in tudi doživeli. Skoraj (pa) smo že obupali, da še kdo (izmed) slovenskih alpinistov (alpinistk) piše tudi na bloggerju in da ni vse tako “uradno” …
OD TOD IN TAM
Nova smer, Marmelada
Matic in Matevž …
Klasiki: Aschenbrennerjeva in Čopova smer
Dve navezi, dve dekleti, sta na vsaka svoj način popisali svoje plezarije s fanti. Ana in Katja …
Travnik – Črna zajeda
Super duper smer. Ena izmed mnogih mojstrovin Frančka Kneza. Luka Stražar in Gašper Pintar …
Debeljakova varianta
V sredo 13. avgusta 2025 sta se Jure Buda in Benjamin Hrastnik odpravila v Tamar, kjer sta prespala. Brez jutranje kave sta v četrtek ob 5.20 štartala proti steni. Ob sedmih steče plezanje Debeljakove variante Aschenbrennerja. Z metri se težavnost plezanja začne dvigovati, prav tako tudi kvaliteta skale in uživancija. Zaradi prezgodnjega zavitja levo se fanta znajdeta v strmih platah. Obračanje jima vzame dodatne 25h. Pogumno stisneta na gas in ob 18.30 stojita na vrhu. Sestop pa v urci na Vršič, kjer sledi hidracija. Fanta pravita, da je bil dan izvrsten, mi pa, da imamo izvrstne in močne fante, zapišejo Rašičani, …
Utrinki poletja
Doroteja Brgant je na društveni strani popisala vzpone in doživetja …
Tri smeri
Špela Kešnar je poletne dni v stenah izkoristila za tri smeri, ki so jo navdušile, in piše, da bi težko izbrala, katera ji je bila bolj všeč. Beseda pa gre o Perčičevem stebru med Grintovci, Helbi s Čopovim stebrom ter Cozzolinovi zajedi v Julijcih …
Spomin na prijatelja in vrstnika
Miha Jevšenak in Matej Blagus sta drugo avgustovsko nedeljo izkoristila v smeri Debelakove (500 m IV+ IV). Spodnji del je, kot v opisih, krušljiv in posledično padajočega kamenja ni bilo premalo. Včasih pa so lažni alarm sprožili wingsuit padalci, ki so kar trikrat švignili mimo naju. Prav lepo je prebrati, da se komu življenje ne vrti le naprej in mu ob plezanju misli uidejo tudi k vrstniku, ki je pred kratkim padel …
Monte Adamello – severozahodni raz
Aljana Kavčič in Miha Habjan sta opravila pristop čez ledenik in plezala 600 metrov v tonalitu z dobro skalo in odličnim ambientom. Sledil je detajl ture-sestop. Dolg, zoprn z vrvmi namesto jeklenic in bonusom v obliki padajočega kamenja. Aljana je prejela spomin na podlahti, Mifi pa vajo iz prve pomoči. Ob 22.30 sta se z avtom odpravila proti domu in se pogostila pri rumenem M, pišejo na društvenih objavah …
Gneča pod in v Mansardi
Sredinski avgustovski petek sta Jana Štenkler in Marko Volk odšla pod “primorske stene.” Skozi trentarsko grmičevje v Mlinarici sta se v slabih dveh urah prebila do vstopa v smer Mansarda. Nepričakovano so bile v steni skupaj z njima še tri naveze. Prvi del smeri je malo krušljiv, s kaminom pa se začne pokončna in zares lepa plezarija. Sestop sta ubrala mimo Pogačnikovega doma, kjer sta prespala, in naslednji dan odvihrala v dolino …
Kranjske novice
Letos so v okviru AO Kranj organizirali Erasmus+ izmenjavo na Norveškem. Eden od rezultatov projekta je tudi spletni “priročnik” z zbranimi pomembnimi informacijami za plezanje v okolici Bergen-a. Lepo vabljeni k ogledu povezave! … na odseku pričenjajo tudi z vsakoletno alpinistično šolo – za AŠ glej(te) v Obvestila!
Popolne razmere v granitu
Natalija Černova in Maša Susoeva (Dupina) sta (odlično) plezali v visokih alpskih stenah in pripisali razliko med “ruskim” in “zdajšnjim” načinom plezanja …
Na taboru v dolini Aoste
Alpinisti AO Radovljica so plezali smeri: Bonatti-Mazeaud v steni Petites Jorasses, Il Fabbro ed il Filosofo (6a+/5b, 200 m) ob koči Dalmazzi, Venus (6b+/6a+, 350 m) na Parete del Titani, El Catalan (5c/5b, 140 m), Les chamois volants, Cris-Tal (5c/5a, 250 m). Potem pa še: v Grand Capucinu Švicarsko smer z izstopom Sole Mio, Bonatti-Tabou v Chandelle du Tacul, Arete du Diable v Mont Blanc du Tacul in smer Bellasvista (5a/5a, 400 m) v Aiguille Noire de Peuterey.
Še kdo pleza klasike v Ospu?
Večina plezalcev se ob čemernih vikendih odpravi v plezalni center ali pa nameni čas začetka.
Jure Buda in Mitja Kelemen pa sta se prvo avgustovsko soboto zatekla pod streho Stare Osapske gospe. Po prvem raztežaju, ki sta ga hitro preplezata, nadaljnje plezanje ponudi visenje v svedrih, klinih in nekaj zarjavelih obročkih. Mičotovi centimetri niso bili na njegovi strani, zato je bilo potrebno izvajati posebne vragolije, da se je prebil do pod strehe. Potrebnih je bilo kar nekaj baletnih akrobacij in 1682 počepov ter znanja tehnike, da se je prebil do vrha stene.
Vremenarji so se zmotili, saj je edina voda, ki je ta dan tekla v zraku, bila švic z njunih čel.
Stara smer (A1-A2 130 m) …
Nasveti Luke Lindiča: krema za roke
NOVE SMERI
Bistvo kompromisa
Med 4. in 9. avgustom 2025 so se Marc Toralles, Rubén Sanmartin in Bru Busom povzpeli na goro Yerupajà (6634 m), v gorovju Huayhuash v Peruju.
Trije španski plezalci so v vzhodni steni tega vrha splezali novo smer in jo imenovali L’essència del compromis. Po prihodu iz stene so vzpon nadaljevali po zahtevnem vzhodnem grebenu, prepredenem z nestabilnimi gobami, vse do glavnega vrha, ki v zadnjih dveh desetletjih nima rekordnih vzponov.
Za sestop so se odločili za južni greben in tako dosegli tudi Južni vrh gore (6515 m). Težavnost smeri so ocenili na 6c+ M6+ in 95º na 3000 m “dolgi” smeri. Opravili so tudi prvo prečenje gore..
Plezali so seveda v alpskem slogu. Pravijo pa, da je bil to za njih najzahtevnejši vzpon doslej, saj je bil umik z grebena praktično nemogoč, njihove možnosti sestopa pa so bile odvisne od dosega glavnega vrha. Pri Desnivelu pišejo tudi, da se glede na informacije, ki so jih uspeli najti, še nobena druga plezalna naveza (ali posameznik) ni povzpela na vrh po tem grebenu.
Yerupajá je najvišji vrh v gorovju Huayhuash in drugi najvišji v celotnem Peruju (za Huascaránom s 6757 m). Gora je razdeljena na dve steni, ki se združita v dolg, oster greben. Ta združuje tri vrhove: Yerupajá Norte (6430 m), Yerupajá Grande (6634 m), in Yerupajá Sur (6515 m). Nahaja se na meji med departmaji Lima, Ancash in Huánuco. Ime gore izvira iz kečuanskega jezika in pomeni “bela zora,” zaradi težavnosti vzpona pa ima vzdevek “Mesar”. Je eden najmanj obiskanih šesttisočakov v perujskih Andih, zahteven in nevaren z vseh strani.
Prvi vzpon sega v leto 1950, ko sta Američana James Maxwell in David Harrah splezala na Yerupajá Sur in premagala oster greben, da sta dosegla s strani ljudi nedotaknjen vrh Yerupajá Grande, pri čemer sta se podvrgla zapletenemu sestopu. Zaradi zmrzlin sta pozneje izgubila več prstov na nogah in rokah ter skoraj izgubila življenje.
Leta 1966 sta Leif Patterson in Jorge Peterek opravila drugi vzpon na goro preko zahodne stene. Leta 1979 sta Dave Wilkinson in Richard Renshaw sledila smeri do glavnega vrha, ki sta jo Novozelandca Roger Bates in Graeme Dingle predhodno preplezala do grebena vrha. Glavni vrh so leta 1987 osvojili Avstrijci Ponholzer, Klett, Grossegger, Bürgen in Petodnig. Leta 1995 sta Avstrijca Stephan Hradil in Nikolaus Wallner uspešno dosegla vrh, a sta med sestopom izgubila življenje v plazu. Spreminjajoče se razmere na gori so sčasoma povečale njeno nevarnost.
Med vzponi na Yerupajá Grande velja seveda omeniti vzpon Špancev Jordija Canyameresa, Quica Dalmasesa in Miquela Loncha, ki so ga opravili poleti 1986.
Leta 2001 je Ekvadorec Santiago Quintero v 17 urah naporne aktivnosti opravil izjemen solo vzpon po zahodni steni, pri čemer je bilo “zadnje 4 metre zaradi nestabilnosti snega nemogoče premagati.”
Leta 2003 so Slovenci Matevž Kramer, Matej Mejovšek – Teyko in Tadej Zorman splezali smer Limitless Madness v severovzhodni steni, vzpon pa so opisali kot “čisto norost: težko plezanje, podori skal in serakov žgoče, sonce in ledene noči.”
Leta 2014 sta Nathan Heald in Luis Crispín opravila izjemen vzpon po zahodni steni in dosegla vršni greben, vendar sta vrh zaradi nevarnih razmer opustila. Od takrat se nanj ni nihče povzpel.
V kotlini Argentière
7. in 8. avgusta so v steni pod južnim vrhom Aiguille, d’Argentière, Amaury Fouillade, Philippe Bruley in Olivier Kolly splezali 350 m poči v rdeči skali z najvišjo težavnostjo 7b+. Nastala je nova smer Cheers (Na zdravje), …
Il Nodo Infinito – nova smer na južni strani Matterhorna
V treh avgustovskih dneh so italijanski alpinisti François Cazzanelli, Michele Cazzanelli in Stefano Stradelli dodali novo smer na ikonično goro Matterhorn. Poimenovali so jo Il Nodo Infinito – Neskončni vozel. Smer je dolga 480 metrov, z ocenjeno težavnostjo 7b (obvezno 6c) …
NAPOVEDI in ZANIMIVOST
Z Everesta na smučeh – Bo ponovil Davov dosežek?
Alpinistični smučar Andrzej Bargiel se vrača na tretji poskus vzpona in smučarske spusta z Everesta.
Bargiel želi smučati na Everestu, preden podnebne spremembe to onemogočijo. To morda čez 10 let ne bo več izvedljivo ali pa(č) …
Še vedno aktiven v stenah – Igor Koller
17. avgusta 1974 je Igor z Andrejem Belico opravil prvenstveni vzpon – takrat najzahtevnejši: Bonbónová (bonbon – sladkarija) smer v zahodni steni Lomniškega štíta v Visokih Tatrah. Na takratni lestvici težavnosti sta jo ocenila kot VI- A1. Stopnje VI prej nista uporabila. Igor je bil takrat pri 22. letih in takrat je bila smer med najtežjimi v Slovaškem narodnem parku. Prvi prosti vzpon sta opravila Alan Formánek in Rudolf Mihál 7. julija 1983.
Lani je minilo 50 let od tega prvenstvenega vzpona, poskus prostega plezanja je bil velik izziv, ki ga Igorju ni uspel premagati.
Letos sta se z Martinom Krasňanskim odločno vrnila. In končno 13. avgusta 2025 jima je uspelo! Martin je Igorju nudil izjemno podporo in s seboj prinesel vso potrebno opremo.
Pri 73 letih, tako kot pred 51 leti, je Igor vodil dva najtežja raztežaja. In solze na koncu smeri so bile neizogibne, prav tako kot čustva!
Misliš, da bi tebi uspelo splezati?
Domen Škofic:
ID
