Najboljša ekipa doslej
Vodja selekcije češkoslovaških alpinistov, ki bo letos pozimi obiskali naše gore (med 10. in 25. januarjem), Jan Krch – Honza, je sporočil, da pridejo v doslej najmočnejši postavi. Med njimi bodo tudi nekateri, ki so se izkazali že letos. Obrazložili bodo tudi predlog o mešani odpravi, ki naj bi se v zimi 85/86 poskusila s kakim nepalskim problemom (Cho Oyu, Manaslu, prečenje Lotse-Nupse). Ponudili pa so še, da bi našim alpinistom z diapozitivi in filmom predstavili svoje gore. Prinesli bodo tudi film Paklenica, ki je na lanskem festivalu v Adršpachu prejel prvo nagrado. Na festivalu torej, na katerega nas že tri leta zapored vabijo, še vedno pa upajo, da ga bodo slednjič obiskali tudi naši zastopniki. Prepričani so namreč, da bo potem sodelovanje mnogo boljše.
Nadaljevanje SŠA 83
Podatke dejavnosti so poslali tudi iz Sarajeva. Enajst tečajnikov letošnje sarajevske alpinistične šole je pod vodstvom sedmih starejših članov opravilo 70 vzponov različnih težav. Maro Babić in Dragan Ilić sta ponovila Raz za kladivce, Ilić s Kovačevićem Jenjavo itd. V Paklenici so bili med zadnjimi prazniki tudi plezalci iz Zenice, vendarle o tem niso podrobneje poročali. S Sarajevčani so plezali tudi Varaždinci, tako da je bila zasedba res zelo pestra.
Željko Rudan, ki se je letos poleti izkazal s solo ponovitvijo Walkerjevega stebra v Gr. Jorassih, je v dneh od 4. do 6. t. m. opravil 2. SP Ilijeve smeri (V+, A1/TV, 450 m, 16 h). Razmere so bile že povsem zimske.
Obisk iz Tbilisija
V Ljubljano so pripotovali mladi iz Tbilisija (Gruzija, SZ), ki vračajo obisk našim mladincem in alpinistom, ki so poleti obiskali njihove kraje in Kavkaz. Namesto dvajset jih je pripotovalo le štirinajst, pa tudi njihov program bo glede na letni čas ter razmere res lahko le povsem turističen. V domovino bodo odšli 28. t. m.
Redno tudi v Tolminu
Tudi alpinistična šola Soškega AO v Tolminu dela po programu, obiskuje pa jo osem tečajnikov. Področje, ki ga pokrivajo je zelo veliko, zato morajo imeti vaje v plezalnem vrtcu ob sobotah ali nedeljah. Optimisti so tudi glede vodničkov, ki jih pripravljajo. Upajo, da bodo za prihodnjo poletno
sezono že nared.
Planinski vodnik
Planinska založba pri Planinski zvezi Slovenije je dobila iz tiskarne težko pričakovano karto Triglavski narodni park (1:50.000), o kateri smo že poročali.
Najnovejša edicija (s številko 89) Planinske založbe pa je učbenik Planinski vodnik. Pripravila ga je skupina avtorjev: dr. France Bernot, Božo Jorgan, Lojze Motore, mag. Nada Praprotnik, Bernard Stritih, Pavle Šegula, Danilo Škerbinek (bil je tudi urednik), dr. Florijan Terčelj, dr. Dore Tominšek in Franček Vogelnik.
Učbenik Planinski vodnik je namenjen planinski vzgoji, je tradicionalne velikosti in zasnove (kot Planinska ali Alpinistična šola), ima 232 strani, prvi izvodi pa so že naprodaj (300 din).
Iz Beograda in Splita
Alaksandar Aničić-Anike, član AO dr. Rastko Stojanović iz Beograda, je sporočil nekaj zanimivih podatkov o PP. Oktobra sta s Predragom Kostićem prosto ponovila Petrovo varianto (VI, V+, V) z Razom za kladivo (V+), smer Pismo – glava (mesto V+), med ponavljanjem Diagonalke pa ju je neurje prisililo k oceni AO. Anićin in Milenko Savić sta 26. novembra ponovila Slovensko s Pipsom (V+). prosto in z novo varianto. Dva dni kasneje se jima je pri poskusu PP zataknilo v drugi steni Desne tržiške. Na praznik republike je Anićin opravil še 6. PP Kače. Poroča tudi, da je z različnimi tovariši letos opravil šest prvenstvenih vzponov v Srbiji. Nekaj so jih preplezali tudi drugi, imajo pa tudi nekaj zanimivih PP.
734 vzponov AO IMPOL
Alpinistični odsek uspešno deluje že enajsto leto in vsekakor spada med naše zgledne tovrstne kolektive. Med 734 letošnjimi vzponi velja omeniti, da je bilo 156 prvenstvenih, največ seveda po zaslugi Frančka Kneza. Tri od teh so bile preplezane v zimski sezoni, pet v Yosemitih, tri v italijanskih Dolomitih, dve v Zahodnih Alpah itd. Tudi nekatere najtežje zimske vzpone lanske sezone so opravili njihovi člani.
Člani AO IMPOL so se nadalje izkazali tudi s prostovoljnim delom. Opravili so kar 1224 prostovoljnih delovnih ur, priredili so tradicionalno smučarsko tekmovanje za pokal bratov Uršič, v svojih vrstah pa imajo tudi prvega inštruktorja alpinizma. Prav to in pa vzgoja mladih pa je bila doslej tudi njihova šibka točka. Novi načelnik, ki je na občnem zvoru pri Treh kraljih zamenjal Marijana Frešerja, je Ivan Šturm.
Uspešno delo AO Rašica
Alpinistična šola AO Rašica iz Šentvida, ki jo vodi Jani Bele, lepo napreduje. Po predavanju Nika Novaka o opremi in Tineta Bucika o nevarnostih, bo v sredo še zadnjič v letošnjem letu, predaval Viki Grošelj – Od Turnca do Himalaje. Včeraj so imeli skupno turo na Kofce. V soboto pa so v koči matičnega PD na Rašici med alpiniste sprejeli tri pripravnike: Mareta Babiča, Alenko Jamnik in Janeza Roša.
Še zadnja prvenstvena
Zadnja prvenstvena smer, za katero smo letos zvedeli, pri tem pa bo najbrž tudi ostalo, saj se je 21. t. m. začela že zimska sezona, razmere v gorah pa tudi ne obetajo nič dobrega, je bila preplezana v SZ steni Konja (1803 m) v Kamniških Alpah. 4. t. m. so jo preplezali Jani Bele, Andrej Grum in Dore Klemenčič (vsi AO Rašica) in smer imenovali Zanohtana (III/11, 200 m, 3 h). Vodi med smerema bratov Gregorinov iz leta 1933 in grapo med Konjem in Rzenikom.
AS Ajdovščina in AO Črnuče
Iz AS Ajdovščina so sporočili, da sta med prazniki plezala v Paklenici tudi njihova člana Damjan Bandelj in Dragin Herman. Med 16 vzponi omenjajo PP Pismo – glava in Karabore. Dragan je (s Sonjo Černigoj) PP tudi Šaleško.
Iz AO Črnuče pa sta v Paklenici plezala, Boštjan Brenčič in Mirko Kranjc. Med drugim sta ponovila Raz za kladivce, Kranjc prosto Zgrešeno, z Juhanom iz AO Litostroj pa sta preplezala Slovensko in Albatrosa.
Novo vodstvo obalnega AO
Člani AO iz Kopra so na rednem občnem zboru, ki so ga imeli 17. t. m. na Slavniku, izvolili tudi novo vodstvo. Fulvij Živec je zamenjal dosedanjega načelnika Jožeta Žumra, vodil pa bo tudi alpinistično šolo. Namestnik načelnika je Peter Čižmek, gospodar in blagajnik Brane Marković, tajnik pa Moža Mohorko. Med alpiniste so sprejeli Andreja Lavrenčiča, med pripravnike pa Braneta Markoviča.
Novoletne voščilnice
Letos je Planinska založba pri Planinski zvezi Slovenije izdala tudi serijo osmih novoletnih vo- ščilnic. S tem je bila uresničena davna želja, saj navedno nikjer ni bilo dobiti primernih planinskih voščilnic. Po ceni 15 din (v beli kuverti, za večje nakupe popust 15%) jih je mogoče nabaviti v ekonomatu Planinske zveze Slovenije in tudi nekaterih papirni- cah.
Ekipa meseca
Redko se zgodi, da dobe alpinisti kot posamezniki ali ekipa priznanje najuspešnejših. Zato je pred tednom dni vse toliko bolj presenetila objava športne redakcije ljubljanske TV. Za najboljšo ekipo meseca (novembra) so proglasili celjsko odpravo (Gaurisankar 83. Izbor, ki ga pripravljata v okviru oddaje »Sedma steza Tom Lajevec in Lado Vindiš, vsak mesec izpostavi poleg najuspešnejše ekipe tudi najboljšo športnico in najboljšega športnika. Na ta seznam pa alpinizem menda še ni prodrl čeprav tudi letos ni manjkalo izrednih športnih dosežkov te vrste.
319 tur
Tudi člani AO Mengeš so pred koncem sezone (ki ga bodo proslavili v sredo z družabnim večerom na Mengeški koči) pripravili obračun letošnje aktivnosti. 13 alpinistov, 7 pripravnikov in 6 tečajnikov je opravilo 319 tur, med katerimi je 227 plezalnih vzponov. Največ sta plezala Janez Slokan (74) in Miran Martinjak (52), ki je novi načelnik AO.
OD TOD IN TAM
Neumoren predavatelj
Naš najbolj znani planinski fotograf Jaka Čop, sedaj doma v Rodinah, neumorno predava po vsej domovini, čeprav ima že 72 let. Po predavanjih v Trstu, Nabrežinah in Gorici, je obiskal še Maribor in Ptuj. Kar enajstkrat je predaval mariborskim učencem, še štirikrat pa potem v Ptuju.
Pohod na Javornik
Tudi peti zimski spominski pohod na Javornik, ki je bil 18. t. m. je minil v znamenju množičnosti, saj računajo, da se ga je udeležilo okoli 700 pohodnikov. Pripravilo ga je PD Idrija in Domicilni odbor Gradnikove brigade iz Nove Gorice v spomin na tragični 23. december 1943, ko je pri Škvarču na Javorniku nad Črnim vrhom ugasnilo 47 mladih življenj, borcev 3. bataljona III. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Ivana Gradnika.
Še dve transverzali
Planinska zveza Bosne in Hercegovine je verificirala še dve novi transverzali. Olimpijska borilišta je pripravilo PD Energoinvest-Sarajevo, PD Zvijezda iz Ilijaša pa Ivančici – Memorialni center Josip Broz-Tito, Beograd. Za zadnjo je menda v tisku tudi že dnevnik, pripravljajo pa tudi značko.
Prihodnje leto 25. maja bo v Titovem Drvarju vsejugoslovansko planinsko srečanje, ki ga bodo v počastitev 40-letnice uspešnega razbitja desanta na Drvar pripravili planinci BiH.
Predsedstvo Planinske zveze BiH je razpravljalo tudi o načrtih za prihodnje leto. Posebno pozornost nameravajo posvetiti šolanju strokovnih kadrov, pripraviti žele tudi nekaj tematskih konferenc, čim prej pa morajo določiti vlogo GRS, še posebno sarajevske postaje, ki bo imela pomembno vlogo ob 14. ZOI.
Američani po monsunu
Urednik ameriške ga Alpine Journala je pripravil zanimiv pregled ameriških odprav v pomonsunskem obdobju. 13-članska odprava je uspela v V steni (Kang- Sung) Mount Everesta. 8. oktobra so se na vrh povzpeli Carlos Buhler, Kim Momb in Louis Reichardt, Jay Cassell, George Lowe in Dan Reed pa naslednjega dne. Nova smer se klasični po JV grebenu priključi na višini okoli 8500 m.
Odprava, ki jo je vodil Edward Vaill, pa je opravila prvi pristop na okoli 5350 m visoki Celestial Peak blizu Sigunianga v Sičuanu (Kitajska). Dve trojni navezi sta vrh dosegli 8. in 9. oktobra. Vrh sicer res ni težak, toda na T III so plezali v JZ steno, koder so težave ocenili s 5.9 (7-8 raztežajev) in celo 5.10c. Celotno smer pa so preplezali prosto (varovali so z metulji), razen nihajne prečnice pod vrhom. Allen Steck je bil v prvi navezi kljub starosti 57 let.
Letos jeseni so se na Šišapango (Xi-cabangma, 8013 m) povzpeli tudi prvi Američani. Bazo so postavili 1. septembra, 30. istega meseca pa so bili Mike Browning, Chris Pizzo in vodja Glenn Porzak že na vrhu. Vsega so imeli štiri višinske tabore, vzpenjali pa so se brez dodatnega kisika.
Mešana ameriško-nepalska odprava, ki jo je vodil Rick Ranson na Ganes Himal IV (Pabil), pa ni bila uspešna. Bazni tabor so postavili 6. oktobra na višini 4300 m, odnehali pa so 20. oktobra na višini okoli 6400 m zaradi nestanovitnega vremena in nevarnih snežnih razmer.
Odprava ki jo je vodil Michel Covington v V steno Mustagh Towra, tudi ni dosegla cilja. Ko sta dva od Stirih udeležencev zbolela, sta Covington in Steve Gall nadaljevala na alpski način. Toda v višini 6400 m sta zaradi poslabšanja vremena morala odnehati.
Dvoje odprav
Člani beljaške sekcije AV so se v pomonsunskem obdobju povzpeli na 6770 m visoki himalajski vrh brez imena, ki so ga krstili za Big Villach. Toda najstarejši član odprave Franz Handl je zbolel za pljučnico in morali so ga hitro prepeljati v bolnišnico. Ista odprava je osvojila tudi Naulekh (6363 m).
Koroška odprava, ki se je namerila na Cobuje (6698 m), pa je imela hudo nesrečo. Snežni plaz je dobesedno odpihnil tabor II, v katerem sta bila Udo Ertl (23 let, poleti je z našim rojakom Romanom Benetom iz Trbiža preplezal prvenstveno Nazionallos v Cima Grande della Scala) in 43-letni Karl Pfeifer iz Zgornje Avstrije. Odpravo koroškega Naturfreunda, ki jo je vodil Celovčan Ernst Gritzner, so seveda takoj prekinili, trupla Ertla pa kljub dolgemu iskanju niso našli.
V Samarskih stenah zgradili izviren planinski objekt
Ratkovo zavetišče, ki je lani pogorelo, so postavili na nov. Člani PD Velebit iz Zagreba so opravili več kot 6 tisoč delovnih ur.
Na pol poti med Mrkopljem in Jasenkom se v nedrje Velike Kapele (Gorski kotar) vije steza k Samarskim stenam, enemu izmed fenomenov našega kraškega sveta. Čeprav so na nek način povezane z bližnjimi Bijelimi stenami, pa tudi Kolovratskimi, so vendarle nekaj posebnega. Predvsem pa divje (tudi težko prehodne), sorazmerno malo obiskane in znane po zanimivi vegetaciji.
Posebnost Samarskih sten pa je tudi Ratkovo zavetišče. Na višini okoli 1100 m, pod vrhom, ki je zadnje čase znan kot Šerpas vrh (ok. 1200 m), so ga leta 1952 postavili člani PD Velebit in ga poimenovali po svojem tovarišu Ratku Čapeku (1931-1951), ki se je ponesrečil v steni Špika.
Lani pa je zavetišče pogorelo, zato so se odločili za gradnjo novega, ki je po mnenju večine najoriginalnejši planinski objekt v Jugoslaviji. Arhiiekt Nenad Paulić si ga je zamislil kot gnezdo na balvanu, ki ga je pol v votlini, z drugo polovico pa štrli nad vrtačo. Želel je dati objektu čim več sonca, boljši razgled, v notranjosti pa domačnost. V uresničitev zamisli se je zagrizel Ismet Baljić-Puba, nekdanji načelnik hrvatske GRS, z vseh strani pa so priskočili na pomoč s prispevki. Posebno so se spet odrezali člani PDS Velebit iz Zagreba. Prenesli so okoli 15 ton gradiva in opravili lepo število brezplačnih voženj, v 52 udarniških akcijah so pravili več kot 6000 delovnih ur. 13, novembra letos pa so zavetišče spet odprli, čeprav opremljanje žal še ni končano. Trdno pa so odločeni, da postore tudi še to.
Na Čo Oju odnehali
Odprava, ki jo je priredila tržaška sekcija CAI – Alpina delle Giulie ob 100-letnici obstoja na Čo Oju (8153 m), je obrnila menda na višini okoli 6400 m. V odpravi so bili Guido Enzmann, Piero Gerin, Tullio Ferluga, Roberto Giberna, Tony Klingendrath in Franco Toso.
990 m po vrvi
Enajstčlanska odprava, v kateri je bila tudi alpinistka, je na Baffinovem otočju opravila nenavaden vzpon. Polovica odprave se je na 990 m visoki otoček Thor povzpela po lahkih višinah in na drugi strani spustila čez previsne skale 1850 m vrvi (težke 175 kg). Po tej so se potem preostali (v petih urah) povzpeli na vrh, seveda ob pomoči prižemk. Spust je bil mnogo hitrejši, trajal je le 25 minut. In epilog: vrv so razrezali na 11 kosov in vsak je enega prinesel domov za spomin.
Franci Savenc
Inflacija osemtisočakov
»Nedvomno je zlasti moja krivda, da je postalo osvajanje osem tisočakov samo po sebi umevno,« piše Reinhold Messner v zadnji številki Alpina. Če nekdo leto za letom pleza na osemtisočake ali celo na več njih v eni sezoni, izgubi dejanje svoj mik. Poglejmo na kratko, kaj še pravi v nadaljevanju.
Letos je bilo na osemtisočakih več alpinistov kot kdaj koli doslej, čeprav je bilo spomladi v Nepalu snega preveč, bilo pa je zato krasno poletje v Karakorumu. Kar v seriji so se vrstile odprave na Broad Peak, Gašerbrum II in Hidden Peak. Poglavitni vzrok za tako stanje pa je v dejstvu, da daje Pakistan neomejeno število dovoljenj. Več odprav v istem času in po isti smeri na isti vrh, pa pomeni prav zaprav eno samo odpravo.
S tem pa nočem nikomur vzeti pravice vzpona na te vrhove. Le beseda ekspedicija se mi zdi pretirana. Kdor pa si izbere smer, v katere ni nobenega prednostnega seznama, nobenih fiksnih vrvi, niti že postavljenih višinskih taborov, kdor si upa brez višinskih nosačev, v dvoje ali četvero na vrh in brez da bi izkoristil vnaprej pripravljeno verigo taborov, najde tudi še danes v Himalaji in Karakorumu nekaj tistega, kar je bilo prej dano le pravim ekspedicijam.
Vsakomur pač ni dano, da bi naredil kaj več, kot so napravili njegovi predhodniki. Je pa v naravi človeka, da hoče vedno več. In kar je možno narediti bo tudi narejeno. Na izkušnjah predhodnikov in z veliko mero samodiscipline, se lahko danes nemogoče jutri že uresniči. Ta možnost bi morala biti odprta, kljub inflaciji osemtisočakov.
Irena Komprej
