S temi besedami je leta 1918 ruski pesnik Alexander Aleksandrovič Blok začinil enega od verzov svoje velike pesnitve – Scythians. Medtem, ko je Blok, eden najvidnejših predstavnikov simbolizma, svoja najboljša dela spisal pod močnim vplivom Oktobrske revolucije, smo na simbolni ravni tudi mi, a le pod zmernim vplivom vodke Высота, skušali potegniti kakšno vzporednico med ruskim in slovenskim filmom. Direktor moskovskega filmskega festivala Vertical, Yuri Baikovsky namreč nikakor ni mogel skriti navdušenja nad kompleksno zasnovo in izvedbo naše Sfinge.
A tudi petčlanska komisija je veliko nagrado Moskve za leto 2012 enoglasno prisodila Sfingi. Veselja seveda ni manjkalo, piko na i pa smo našemu nastopu v Rusiji zagotovo dodali s privatno fešto v Yurijevi univerzitetni pisarni. Direktor Baikovsky je namreč tudi prodekan Moskovske Fakultete in Inštituta za šport, ki šteje preko 6000 študentov. Da se je do položaja prebil s trdim delom ni nobenega dvoma. Bil je član mnogih močnih ruskih odprav v Himalajo, večkrat tudi kot uradni trener ekipe, splezal je na Lotse, napisal kopico knjig, učbenikov in strokovnih člankov, posnel nekaj odličnih alpinističnih filmov, plezal štirikrat na Antarktiki in tako naprej. Sfinga je bila edini film, ki ga je letos zavrtel dvakrat. V prvo je izbral zares odlično priliko, saj smo »nastopili« takoj po proslavi za 30. obletnico prvega ruskega vzpona na Everest.
Naša mini odprava se je sicer začela dokaj zaspano, saj smo v Moskvi pristali ob 4h zjutraj, a nam je naša utrujena usta potem kaj kmalu raztegnilo do ušes. Ko so nam glave na dolgi vožnji z letališča že komaj stale pokonci in ko Saša, menedžer festivala, ki je prišel po nas, kljub satelitski navigaciji in kupu zemljevidov v roki ni in ni našel stolpnice z rezerviranim stanovanjem, smo v trenutku, ko je iz njegovega avtoradia priplavala Poletna noč Marjane Deržaj, onemeli in zaslutili, da bo to za nas prav poseben »izlet.«
V tekmovalni program se je letos prebilo 28 filmov iz 12 držav, od Kanade do Nove Zelandije. Povsod prisotna kriza se seveda pozna tudi v Rusiji, sponzorjev je manj kot pred leti – sami temu pravijo kar nova perestrojka, a trda volja, tipično rusko nepopuščanje in gora entuziazma so verjetno zagotovilo, da se bo festval najbrž kmalu spret preselil pred široke ljudske množice, na veliko platno sredi Rdečega trga, kar mu ob pomanjkanju sredstev letos žal ni uspelo.
Konec dober, vse dobro. Treking po nabitih ulicah poletno tople Moskve nas je do zadnjega atoma napolnil s pozitivno energijo in dobrimi obeti za drugi del filma o Sfingi, katerega pred-produkcija se že veselo odvija, snemanje pa bo zares steklo v juniju.
Gregor Kresal
Foto: Rožle Bregar, Gregor Kresal
