S preiskavami se še naprej ugotavlja, kje je prišlo do napak in kdo je odgovoren za smrt turistov. Kritike glede pomanjkanja osebja v tem parku, ki se razprostira na več kot 181.000 hektarjih pa tudi glede del, ki jih izvajajo upravljavci.
Sredi novembra 2025 je bil Torres del Paine National Park v Čilu prizorišče eno najhujših nesreč v zgodovini tamkajšnjih trekingov. Snežna nevihta z orkanskimi vetrovi, ki so dosegali skoraj 200 km/h, je zajela pohodnike na znamenitem O Circuitu. Blizu vrha prelaza John Garner je umrlo pet tujih pohodnikov (Calvillo Tovar, Garcia Pimentel, Nadine Lichey, Andreas Von Pein in Victoria Bond). Štirje so bili rešeni, a so utrpeli poškodbe in podhladitve.
Reševalne ekipe so se spopadale z ekstremnimi razmerami: močan veter in sneg ter težaven dostop so otežili akcijo.
Dogodek je sprožil razprave o varnosti trekingov v Patagoniji, o ustreznosti vremenskih opozoril ter o odgovornosti upravljavcev parka. Po tragediji je bila pot O Circuit začasno zaprta, medtem ko so krajše poti (npr. W Circuit) ostale odprte pod strogim nadzorom.
O Circuit – turistična pot
O Circuit je ena najbolj znanih treking poti v Patagoniji in velja za “veliki krog” okoli masiva Paine.
Dolžina: približno 130 km
Trajanje: 7–10 dni hoje
Težavnost: zahtevna, primerna za izkušene pohodnike
Najvišja točka: John Gardner Pass (1200 m), s pogledom na ledenik Grey
Sezona: november–marec (poletje na južni polobli)
Na poti so urejeni kampi in kočahi (planinske koče), kjer pohodniki prenočujejo:
Las Torres (Fantástico Sur) upravlja vzhodni del poti (Serón, Chileno, Cuernos).
Vertice Patagonia upravlja zahodni del (Dickson, Los Perros, Grey, Paine Grande).
CONAF skrbi za nekaj osnovnih kampov (npr. Italiano).
Kampiranje je dovoljeno le na uradnih mestih, rezervacije so obvezne, odprt ogenj pa strogo prepovedan.
Pomen in posledice
Torres del Paine je ena najbolj obiskanih destinacij v Čilu. Tragedija je opozorila, da kljub urejenosti poti in infrastrukturi Patagonija ostaja divja in nepredvidljiva.
Posledice se odvijajo v smeri: zaostritve pravil dostopa, strožjega spremljanja vremenskih razmer, omejitev samostojnih trekingov na daljših poteh.
Za lokalno skupnost in mednarodne pohodnike je to nekakšno opozorilo, da je treba gore spoštovati in se zavedati njihove nepredvidljive narave.
