V nedeljo zvečer, 12. oktobra 2025, je italijanska gorska reševalna služba uspešno izvedla nočno intervencijo na steni Monte Colodri v Arcu, kjer sta se dva plezalca znašla v (padalskih) težavah na zadnjem raztežaju smeri White Crack. Po napačnem izstopu iz smeri sta poklicala številko za klic v sili 112 okoli 18. ure.
Reševalni center jima je svetoval, naj ostaneta na zadnjem varovališču in z mobilnimi svetilkami oddajata svetlobne signale. Ekipa treh iz Riva del Garda in San Lorenzo in Banale, skupaj z inštruktorjema, dvema kandidatoma alpske in speleološke reševalne ekipe Trentino, je bila že na območju zaradi selektivnega dogodka. Po preučitvi linije so se odločili za spust od zgoraj. Sidrišča so bila pripravljena, reševalec se je spustil do naveze, medtem pa je prostovoljna gasilska brigada Dro osvetljevala steno z reflektorji. Plezalca so izvlekli s tehniko protiuteži in ju varno pospremili nazaj v Arco.
Svetloba, ki sega v stene
Vsak tak dogodek seveda ni le tehnično dovršena intervencija, temveč tudi priložnost za razmislek o vplivu svetlobnega onesnaževanja na gorski svet. Osvetlitev stene s pomočjo reflektorjev je bila v tem primeru nujna in življenjsko pomembna. A vse pogosteje se svetloba iz dolin — turističnih središč, cest, parkirišč — dviga tudi v stene, kjer je nekoč vladala nočna tišina.
V Arcu, kjer se plezalna sezona razteza pozno v jesen, je svetlobna krajina ponoči vse bolj razpršena. Svetloba ne služi več le orientaciji, temveč včasih že moti naravno doživetje vertikale. Plezalci, ki bivakirajo v stenah, opažajo, da zvezdnato nebo ni več samoumevno. Tudi živalski svet, ki se giblje po gorskih grebenih, je pod vplivom umetne svetlobe.
Nočna intervencija na Colodriju je pokazala, kako dragocena je usposobljenost in odzivnost gorskih reševalcev. A hkrati nas opominja, da tudi svetloba, ki rešuje, lahko postane svetloba, ki moti — če se ne zavedamo njenega vpliva na gorski prostor.
