Človek, ki je dal drugim znanje za vrhove
Angus M. Thuermer (s)poroča, da je Rod Newcomb, gorski vodnik, strokovnjak za plazove in ustanovitelj Ameriškega inštituta za plazove, v starosti 91 let umrl v Jacksonu, Wyoming. Njegova življenjska pot je bila prepletena z gorami, pa ne ne kot osvajalec, temveč kot tihi mentor, ki je drugim pomagal najti svoje poti.
Rod se je prvič povzpel na Grand Teton leta 1954, star komaj 20 let. Do konca kariere je vrh dosegel več kot 400-krat, tudi pri 75 letih v enem samem dnevu. A kot je dejal njegov sin Mark: »Večina teh vzponov ni bila namenjena njemu. Bila so namenjena ljudem, ki jim je dajal orodja.«
Snežni pionir
Leta 1974 je ustanovil Ameriški inštitut za plazove (American Avalanche Institute), kjer se je izobrazilo z znanjem o snežnih plazovih že več kot 30.000 ljudi. Njegovo delo je temeljilo na izkušnjah, ki jih je nabiral kot smučarski patruljnik, vodnik in raziskovalec snežnih razmer v gorovju San Juan. Bil je eden prvih, ki je opozarjal na potrebo po sistematičnem izobraževanju o snežni (ne)varnosti – ne le za profesionalce, temveč za vse akterje in obiskovalce, ki se podajajo v zaledne kraje.
Prejel je najvišje priznanje Ameriškega združenja za plazove in nagrado za življenjsko delo Ameriškega združenja gorskih vodnikov.
Življenje v gorah
Rod je v Jackson Hole prišel kot najstnik leta 1953, zapustil družinsko drevesnico citrusov v Kaliforniji in se zaljubil v divjo pokrajino Wyominga. Prvič je prezimil v dolini leta 1959, ko je bila to še »revna gorska vasica«. Delal je kot patruljnik, vodnik, sodeloval pri pionirskih vzponih (med drugim na Denali), in soustvarjal razvoj smučišča Jackson Hole.
Svojo ženo Anne je spoznal v času, ko je živela v šotoru ob jezeru Jenny. Skupaj sta vzgajala tri otroke, med njimi Marka, ki je danes predsednik odbora komisarjev okrožja Teton.
Zapustil je več kot sledi
Rod Newcomb ni bil le gorski vodnik. Bil je pedagog, ki je učil z zgledom. Njegove lekcije so segale onkraj tehnik – govorile so o odgovornosti, o naravi kot partnerici in o tem, kako v gorah ne iščemo zmag, temveč ravnotežje.
Njegova zapuščina živi v tisočih, ki so se po njegovih poteh naučili varnosti, spoštovanja in radosti gibanja v gorah.
