Raymond Lambert – Record a l’Himalaya
prevod: Lilijana Avčin
Polet, 24. marec 1957
Claude, Bartliolet in jaz smo odšli iz taborišča ob 6.45. Franz bo ostal zadnji, da vidi, če pojdejo vsi tovori v redu na pot.
Najprej se vzpenjamo ob dolgih travnatih hrbtih, posejanih z majhnim grmičjem. Nato nas dolg sestop Privede do rečice, kjer si privoščimo osvežilno kopel. Juge in Lochmatter sta na čelu. Naša dva šerpa gresta naprej in neseta popotnico tistim, ki hodijo spredaj.
Potem nas vodi lepa pot na pobočje, obrobljeno s koruznimi in riževimi njivami. Zgoraj se stopnjema vrste lepe, snežne in dobro urejene nepalske kmetije.
Dežela je bogata. Nepalski kmet je previden in kopiči v svoji hiši zaloge koruze in moke za suha leta. Eu in tam ugotavljamo škodo, ki jo je povzročil Monsun leta 1954, ki je bil posebno močan. Dejansko so se hiše sesule, kajti zgrajene so iz zemlje in se ne morejo ustaviti polzenju tal. Steze so docela opustošene. Včasih je kar težko potovati po tej očarljivi deželah v kateri prebiva delavno, preprosto, toda tudi še plašno ljudstvo.
Taborišče postavimo poleg budističnega samostana, čigar molilna banderca plapolajo v vetru. V notranjščini samostana občudujemo pozlačen kip Bude, obdan z obrednimi predmeti. Vsi tovariši se s čim ukvarjajo. Eni perejo, drugi fotografirajo. Kljub hudim maršem doživljamo nepozabne ure. Jutri se odpravimo proti Čarikotu.
9. september
Danes je peti dan, odkar smo šli na pot in sedaj bomo krenili s poti, ki vodi proti Everestu. Naša etape od vzhoda proti zahodu je pri kraju in pričenjamo se vzpenjati na severno stran.
Po Bagdaonu gremo skozi prelepo vas Čarikot, ki leži v srcu bogate province, od tod pa se spustimo do Dolakhe, kjer se utaborimo. V Dolakhi, kamor pridemo po hudem nalivu, nas napade cela vojska pijavk.
Jean Juge ni zadovoljen. Zdi se mu nespametno da spimo v šotorih, če so tu hiše. Toda presneto težavno je stlačiti celo odpravo v domove, ki so še za svoje prebivalce premajhni.
Naš blagajnik Juge spravlja svojo blagajniške knjigo v vrečici iz polietilena. Ta knjiga mu je v noči, ki smo jo prebili v Dolakhi, služila celo za zglavje. Naslednji dan so bile lepe številke, ki jih je s take skrbjo zapisoval v razdelke, malo razlite po listih.
Seveda ta nesreča še poveča njegov srd in med etapo naslednjega dne od Dolakhe do Sirke je ves čas nad menoj, češ da bi bilo boljše spati v hišah kot v šotorih.
Še vedno traja monsun in še nekaj dni, ko bomo hodili proti severu, se nam bo bati dežja. Trenutno smo sredi najhujše vlage in pijavke, ki smo se jih bali, se znova prikažejo. Čutim, da me napada angina, ki jo Franz uspešno zdravi. V Himalaji je treba naprej, tudi če si bolan. Upam, da bom po zaslugi Franzove nege jutri zjutraj že zdrav. Vsak dan moram določiti cilj naslednje etape. Ker pa doline še ne poznam, moram paziti, da so etape vendarle dovolj dolge, kajti če bomo imeli še kaj dni dodatne plače, tvegamo, da se znajdemo v negotovosti, kar zadeva naša denarna sredstva.
Četrto poglavje
Kako je lama izgubil klobuk
Sedmi dan hoje. Taborimo bolj visoko in se pomalem bližamo dolini reke Bothe Kosi. Hodimo v smeri prti severu in neprestano napenjamo oči, da bi zagledali Gaurisankar. Daleč pred nami so lepe gore, toda muči nas negotovost, katera je naša.
