Tedenski pregled časo-pisja, …
V Nedeljcu D.D. piše, da je po novem že 7000 korakov na dan je dovolj. Številni strokovnjaki ponavljajo, da moramo za zdravje in dobro splošno počutje narediti vsaj 10.000 korakov na dan. Najnovejša raziskava pa razkriva, da že 7000 korakov na dan zadostuje za občutno zmanjšanje tveganja za številne bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, demenco, depresijo in rakom. Raziskovalci ugotavljajo, da bi to lahko bil bolj realen cilj za mnoge ljudi kot dolgo časa promoviranih 10.000 korakov. Ob koncu članka je tudi mnenje dr. Andrewa Scotta z Univerze v Portsmouthu, ki poudarja, da natančna številka ni ključna. »Več je vedno bolje, vendar naj ljudi ne skrbi preveč, če kakšen dan cilja ne dosežejo. Pomembno je, da se gibajo vsak dan po svojih zmožnostih.«
Katji Petrovec pa je Viki Grošelj zaupal ledeni labirint: o lepotah in grožnjah Himalaje … Taljenje ledenikov v Himalaji bo imelo največji neposredni vpliv na lokalno prebivalstvo, pleme Šerp. Zaradi taljenja je neprehoden tudi okoli 5800 metrov visok nepalski prelaz Nangpa La, prek katerega je stoletja vodila tradicionalna karavanska pot iz Tibeta v Nepal.
V Večeru poroča Petra Lesjak Tušek, da bo na Grohatu, pod mogočno goro Raduho oziroma z razgledom nanjo, od sredine avgusta stalo zavetje spomina koroškim in savinjskim gornikom, ki so preminuli v gorah, pa tudi planincem, ki so izgubili življenje v koroških in savinjskih gorah. Spominsko obeležje je zamisel in uresničitev iniciative za postavitev obeležja članov Alpinističnega kluba Ravne, njen idejni vodja je Franc Pušnik. Ravno minulo soboto so imeli likof. Do uradnega odprtja, ki bo 13. avgusta, bodo pripravljene tudi spominske ploščice z imeni in priimki gornikov, vseh tistih, o katerih je Pušnik uspel pridobiti celovite podatke o letnici rojstva in smrti ter kraju smrti (gori). Za zdaj je glede na zbrane podatke za Koroško 48 takih, v glavnem iz obdobja po drugi svetovni vojni, podatke za savinjski del pa še pričakuje. Prostora je torej še za več ploščic, ki tudi ne bodo kronološko razvrščene. Za posvetitev obeležja, ob katerem bo tudi maša, so zaprosili celjskega škofa Maksimilijana Matjaža, ki je povabilo počaščen sprejel. Projekt bo lepo zaokrožen v času črnjanskega turističnega tedna, ko na Grohatu že tradicionalno poteka srečanje občanov Solčave in Črne. Tokrat bo to v sredo, 13. avgusta, začelo se bo ob 10. uri s pohodom s kmetije Bukovnik do Grohata.
STA in Gr.G. pa (s)poročata, da je inšpektorat za naravne vire in prostor ter drugi pristojni organi v času mednarodne gorsko kolesarske prireditve Flat Out Days MTB festival na Kopah odkril le posamezne kršitve zakona o ohranjanju narave. Obravnavali so nekaj kolesarjev na poteh, kjer vožnja s kolesi ni dovoljena. Naleteli so tudi na osebo, ki je nabirala zavarovano rastlino.Kljub množičnemu obisku prireditve je bilo po pojasnilih inšpektorata kršitev malo. V postopku je bilo obravnavanih nekaj kolesarjev, ki so vozili po Slovenski planinski poti med Kopami in Črnim vrhom, kjer vožnja s kolesi ni dovoljena. Udeleženci nadzora – pri poostrenem nadzoru na območju Kop, Partizanke in Črnega vrha je inšpektorat sodeloval s Policijsko postajo Slovenj Gradec – so se strinjali, da bi bilo treba postaviti dodatne usmerjevalne oznake, ki bodo kolesarje učinkoviteje preusmerjale na dovoljene poti.
Reportažo o prispevku Olge Kolenc objavljenem v junijski številki Planinskega vestniku s planinskega potepanja po Furlaniji Julijski krajini so poobjavili tudi na SiOlu. Gospa Kolenc s slikovitimi besedami opisuje skrite zaklade Furlanskih Dolomitov. Članek je (prosto) dostopen tudi v spletni izdaji Planinskega vestnika …
Matej Podgoršek pa je povzel obvestilo PZS o planinskih taborih, ki so pri nas vzniknili že pred sto leti, imajo pomembno vlogo pri vzgoji mladih v duhu spoštovanja narave, odgovornosti in sodelovanja, pri prenosu znanja o planinstvu, planinskih veščinah in varnosti v gorah. Letos so bili vpisani tudi v register nesnovne kulturne dediščine. Večdnevno bivanje mladih v gorskem svetu vsako poletje predstavlja počitnice za več kot 1.100 mladih iz vse Slovenije. V zadnjih 20 letih se je planinskih taborov udeležilo več kot 22 tisoč otrok.
Vzpon na Peco, kraljico Koroške, s posebnim namenom je prav tako (p)opisal in posnel Matej Podgoršek …
V Delu preberete zapis Maje Grgič o tem, da sta planinska in poletna plezalna sezona v polnem teku, s tem pa nastajajo tudi težave zaradi spremenjenega prometnega režima v Dolini Vrata. Ker se parkirišče hitro zapolni, zgodaj zjutraj pa je na avtobusih včasih na voljo premalo sedežev za prevoz v dolino, od koder pot vodi na Triglav ali do njegove severne stene, je nova ureditev marsikateremu plezalcu ali pohodniku pot krepko podaljšala. Kako bo občina Kranjska Gora rešila zagato?
V Gorenjskem Glasu Alenka Brun piše, da so v Kranjski koči na Ledinah na vrsti notranja dela. Poleti 2023 se je Planinsko društvo Kranj lotilo postopne, a celovite obnove pri planincih priljubljene Kranjske koče na Ledinah. Že takrat so ocenili, da bodo po najboljšem scenariju dela trajala tri leta.
Marjana Ahačič pa o dodatnih omejitvah prometa na Pokljuki. Dve gozdni cesti na Pokljuki sta čez poletje za obiskovalce zaprti za motorni promet. Pristojni spodbujajo uporabo javnega prevoza in pohodniških poti.
Jelena Justin pa je odšla na adrenalinsko pot do slapov. Ferata Dobršnik (800 m) – Ferata nad Hrušico, ki pripelje do slapov. Do njih je bila turistična pot urejena že leta 1910 in nazorno opisana v Planinskem vestniku leto kasneje.
Slovenski vojaški gorniki so se udeležili spominskih slovesnosti na gori Ortigaro in v Kanalski dolini – o tem Maša Likozar: Na povabilo italijanskega Nacionalnega združenja alpinov (A.N.A.), sekcije iz Marostice, je osemčlanska delegacija Združenja vojaških gornikov Slovenije, ki ima sedež v Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli, med 11. in 13. julijem obiskala prijatelje v zavetišču Tre Fontane (Trije izviri) pod goro Ortigaro, kjer so ohranjali spomin na nekdanji tabor 17. pešpolka Kranjski Janezi v Slovenski dolini. Prejšnjo soboto so se udeležili slovesnosti pred kostnico Leiten v mestu Asiago, kjer počiva okoli trideset tisoč padlih italijanskih in avstro-ogrskih vojakov, med njimi tudi Slovenci. Obiskali so tudi ostanke tabora 17. pešpolka, kjer so položili venec in prisluhnili maši nekdanjega kaplana iz Vojaškega vikariata slovenske vojske Milana Preglja. Zadnji dan so se člani slovenske delegacije skupaj z italijanskimi alpini in avstrijskim združenjem Rainerji iz Salzburga, nasledniki 59. regimenta, udeležili še slovesnosti na gori Ortigaro. Ob tej priložnosti so se dogovorili tudi o gostovanju italijanskih in avstrijskih prijateljev na spominski slovesnosti, ki jo bodo novembra letos organizirali na Krnu. Prejšnjo nedeljo pa se je 12 članov združenja pod vodstvom predsednika Janeza Kavarja udeležilo še 29. tradicionalnega srečanja na pokopališču avstro-ogrskih vojakov v dolini Zajzera pri Trbižu v Kanalski dolini. Slovesnost je potekala v nekdanji smodnišnici, danes preurejeni v sodoben turistični kompleks. Delegacija je položila venec, vodja slovenske skupine Peter Zavrl pa je prisotne nagovoril v slovenščini, italijanščini in nemščini. Zbrane je pozdravil tudi organizator in župan Občine Naborjet – Ovčja vas Boris Prescheren.
Cveto Zaplotnik je zaznal, da so inšpektorji na prvo julijsko nedeljo nadzorovali vožnjo v naravnem okolju, poostrene nadzore bodo izvajali vse poletje. Tako je inšpektorat skupaj s policijo in redarstvom Mestne občine Ljubljana v nedeljo, 6. julija, izvedel poostren nadzor vožnje v naravnem okolju na območju Trzinskega hriba, Sračje doline, Rašice in Šinkovega Turna, pri tem je posebno pozornost namenil območjem, ki so privlačna za kolesarjenje, ter novemu režimu uporabe gozdnih prometnic na Rašiškem hribu. V nadzoru so ugotovili dvajset prekrškov vožnje zunaj dovoljenih poti, od tega so osem prekrškov storili vozniki motornih vozil in dvanajst kolesarji. Inšpektor za lovstvo je na podlagi zakona o divjadi in lovstvu štiri lastnike psov opozoril, da morajo biti psi med 1. aprilom in 20. avgustom na lovnih površinah na povodcu ali v neposredni bližini skrbnika, ki psa ves čas vidi in ga lahko takoj pokliče nazaj. »Ta ukrep je ključen za varstvo divjadi pred vznemirjanjem v času, ko je narava še posebej občutljiva,« ugotavljajo v inšpektoratu. Podoben nadzor kot na ljubljanskem območju je bil v nedeljo tudi na območju Zgornje Savinjske doline, kjer je gozdarski inšpektor skupaj s policistom preverjal spoštovanje prepovedi vožnje po gozdnih cestah, ki so namenjene le gospodarjenju z gozdovi. Preveril je stanje na 29 gozdnih cestah in ugotovil tri kršitve.
Nika Toporiš pa povzema mnenja dr. Uroš Košir, arheolog in predsednik Društva za raziskovanje in proučevanje vojaške in tehniške dediščine Vršič, ki pravi, da se v poročanju o Ruski kapelici še vedno pojavljajo zgodovinske netočnosti. Dr. Košir poudarja, da je v slovenski javnosti trdno zasidran mit, po katerem je Ruska kapelica nastala leta 1916 (ponekod se omenja celo leto 1917) kot spomin na žrtve marčevskih plazov. Po njegovih besedah pa gre pri tem za napačno interpretacijo, ki jo je znanstvena stroka že ovrgla. »Z gotovostjo lahko trdimo, da so kapelico začeli graditi že leta 1915, zagotovo pa je stala že v prvi polovici januarja 1916,« pojasnjuje Košir. Do spoznanja o času gradnje je pripeljalo tudi odkritje fotografije, na kateri je upodobljena že skoraj dokončana Ruska kapelica z ruskimi vojnimi ujetniki in avstro-ogrskimi vojaki. Ključno pa je dejstvo, da je bila fotografija poslana po pošti 4. februarja 1916 – več kot mesec dni pred znanim plazom, ki je terjal številna življenja. To jasno dokazuje, da kapelica ni bila zgrajena v spomin na žrtve nesreče, temveč že prej in iz povsem drugih razlogov.Maja Bertoncelj pa piše o Mateju Kolmaniču, ki zadnja leta živi v Medvodah in pravi, da je pri 25 letih ponovno shodil. Ni le shodil, posvetil se je športu in osvajal visoke vrhove. »Kljub težki bolezni nisem vrgel puške v koruzo in po deveti operaciji osvojil več kot dvajset dvatisočakov in shujšal več kot šestdeset kilogramov. To mi je uspelo s kombinacijo prehrane in gibanja,« je ponosno povedal. Osvojil je tudi najvišje vrhove vseh treh slovenskih alpskih gorstev, Triglav, Grintovec in Stol. »To je bila simbolna pot – z invalidskega vozička do vrha. Rekli so, da nikoli ne bom hodil. Danes hodim. Ne oziram se na dvome ali predsodke. Preprosto vedno verjamem, da mi bo uspelo – in mi uspeva. Na prehojeno pot sem zelo ponosen,« je poudaril.
Jaruška Majovski v Primorskem dnevniku piše, da avtonomni sindikat gasilcev Conapo opozarja, da je zaradi slabe koordinacije pri urgentnih intervencijah pod vprašajem učinkovitost nujnih reševanj. Pri sindikatu gasilcev, ki ga v FJK vodi Damjan Nacini, so prepričani, do so razni ukrepi, ki jih je dežela sprejela na področju reševanja, neustavni, ob tem pa državni vladi in notranjemu ministrstvu očitajo inercijo. »Stalno se dogaja, da primere, za katere je jasno, da so v pristojnosti gasilcev, prenesejo na deželno helikoptersko nujno medicinsko pomoč ali na prostovoljske organizacije,« opozarja Nacini s svojim namestnikom Cristianom Busolinijem. Poudarjata, da je to v jasnem nasprotju s smernicami delovanja operaterjev centra enotne številke za klic v sili 112. Kot primer neustreznega ukrepanja sta omenila nedavno reševanje dečka, ki se je 5. julija poškodoval med kopanjem v Dolini Glinščice. »Takrat je helikopter gasilcev nemudoma prispel na kraj nesreče, a mu je bilo posredovanje preprečeno kljub temu, da je dobro znano, da je v takih primerih takojšnje ukrepanje ključnega pomena. Raje so počakali na prihod deželne helikopterske nujne medicinske pomoči, ki je prišla šele po dveh urah, saj je bila na drugi intervenciji, po kateri je morala tudi pristati, da bi dotočila gorivo. V teh dolgih dveh urah je bil gasilski helikopter na kraju nesreče in ekipa bi lahko brez težav ukrepala,« sta zapisala gasilca. Zaradi tega se za pojasnila in takojšnje ukrepanje obračata na premierko Giorgio Meloni, pristojnega ministra Mattea Piantedosija in državnega sekretarja Emanueleja Prisca. Od njih zahtevata, da zaščitijo pristojnosti državnih služb, med katere spada tudi gasilska.
Spletno uredništvo poroča o nesrečah, ki sta se zgodili med organizirano aktivnostjo na težko dostopnem kraju v bližini Učje na Bovškem. Med soteskanjem sta se poškodovala na istem kamnu. Nizozemka je skočila v vodo in na kamen, ki ga je spregledala in si pri tem poškodovala desni gleženj. Takoj za njo je na isti lokaciji v vodo skočil še Madžar, na isti kamen in si zlomil desno stegnenico. Oba sta pred tem, kot navajajo novogoriški policisti, dobila navodila, kam morata skočiti, vendar tega nista upoštevala.
Oskrbnik, pripovedovalec in prijatelj pohodnikov. Peter Uršič že več kot dve desetletji skrbi za planinski dom pod cerkvico sv. Primoža nad Kamnikom, kjer pohodnike pričaka s toplino, domačo ponudbo in zanimivimi zgodbami. Zna ustvariti občutek skupnosti, zato ga številni obiskovalci obiskujejo redno – nekateri celo dvakrat na dan. O njem Vesna Levičnik v Dnevniku.
STA in ALP pa sta združila moči za nastanek članka z naslovom: Gorski reševalci razkrili najpogostejše razloge za klic na pomoč. Kot navajajo na Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS), se delež posameznih okoliščin nesreč skozi leta ne spreminja bistveno, opažajo pa porast primerov izčrpanosti in obolelih stanj. Ta pojav pogosto povezujejo z vplivom družbenih omrežij. Ljudje namreč sledijo idealiziranim podobam iz gora in se podajajo na ture, ki presegajo njihove fizične ali psihične zmožnosti. Posledično se znajdejo v situacijah, ko niso zmožni nadaljevati poti, kar pogosto vodi v aktivacijo gorskih reševalcev, so navedli.
Š. T. za Radio Koper/RTV z naslovom: Gorski reševalci v Posočju brez počitka, meni, da je obiskovanje gora med ljudmi vedno bolj priljubljeno, a žal se pohodi nemalokrat končajo tudi z nesrečo. Samo pretekli konec tedna so gorski reševalci v Sloveniji posredovali 13-krat, skupaj pa letos že več kot 320-krat. Med najbolj obremenjenimi so predvsem zaradi številnih športnih aktivnosti in turistične obiskanosti vsako leto gorski reševalci v Posočju.
N.Š. v Žurnalu pravi, da v hribih tega nikar ne počnite, globe tudi do 300 evrov. V Sloveniji je zavarovanih 240 vrst prosto živečih rastlin, med njimi številne gorske, kot so planika, različni svišči, murke, jegliči, nageljčki, lilije, volčini, lepi čeveljc in druge. Nekatere, kot alpska možina, imajo zelo omejena rastišča in so zato še posebej ogrožene, opozarjajo na ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP).
Tradicionalno srečanje planincev
V nedeljo, 20. julija 2025, je pri koči na planini Razor potekalo že 39. srečanje planincev in drugi ljubiteljev gorskega sveta. V uradnem delu je nastopila pevska, dramska in plesna skupina KD Folklorne skupine Razor. Načelnik društva GRS Tolmin Metod Fon nam je predstavil delo reševalcev in opozoril na nevarnosti v gorah. Jamarji pa so pokazali že več kot 46 km dolg jamski sistem Tolminskega Migovca. Najbolj pa je šla vsem v slast tolminska frika, pripravljena po receptih naših non, res je bila odlična.
