Planinski vestnik 2014/06
Milan Valant (1939–2014)
Na kranjskem pokopališču smo se 8. marca 2014 poslovili od vrhunskega alpinista, gorskega vodnika in reševalca Milana Valanta. Rodil se je v Radovljici, od koder je že v 50. letih zašel med jeseniške alpiniste in gorske reševalce. Leta 1964 je opravil izpit za gorskega vodnika, pozneje pa je pridobil tudi mednarodno licenco. Dom in družino je začel graditi v Kranju z izjemno vnemo in vsestranskim elanom. Po končani Iskrini industrijski šoli v Kranju je ob delu maturiral na kranjski gimnaziji ter dokončal študij na elektrofakulteti. Ves čas je bil zaposlen v Iskri. Zadnjih trideset let je bil tudi A član PD Kranj.
V domačih gorah je preplezal skoraj vse najslikovitejše plezalne smeri v Steni, Špiku, Jalovcu, Travniku, Draških ostenjih nad Krmo, Prisojniku, Ojstrici, Koglu. Zašel je tudi v Visoke Ture, Dolomite, Durmitor … Večkrat je preplezal Čopov steber, Aschenbrennerjevo smer v Travniku, Zajedo Šit. Milana so gore, ostenja in grebeni privabljali tudi v zimskem času. V Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alpah je preplezal znameniti Severozahodni greben Kočne, Ozebnik v Prisojniku, Oltar z Rokavi, Pallavicinijev žleb v Grossglocknerju, prečil je Mont Blanc. Bil je tudi navdušen turni smučar, rad je smučal v Triglavskem pogorju, v 60. letih skoraj nikoli ni zamudil zgodnje spomladanskega triglavskega smuka. Smučal je tudi s Sonnblicka, Grossvenedigerja, Hochalmspitze …
Leta 1962 je Milan zbral ekipo dveh navez z namenom, da bi slovenski alpinisti prvič preplezali enega najtežjih grebenov, Aiguille Noire in Aiguille Blanche de Peuterey do vrha Mont Blanca. Na odpravo je povabil mlade slovenske alpiniste in jih seznanil z alpinizmom v Centralnih Alpah. Tisti čas so nekoliko starejši alpinisti, med njimi tudi Rado Kočevar, govorili, da je prečenje grebena Peuterey slavna in imenitna plezalna smer, o kateri smo lahko samo sanjali. Odprava je popolnoma uspela, saj je bil vzpon po veličastnem grebenu kljub slabemu vremenu zaključen. Milanova naveza je kot prva slovenska naveza preplezala tudi jugozahodni greben z mesti VI. težavnostne stopnje v Aiguille Noire de Peuterey. Po opravljenem cilju odprave je Milan z vnemo in zagnanostjo s soplezalcem preplezal še tehnično zahtevno smer v Velikanovem zobu (Dent du Géant) pa tudi Hudičev greben (Arête du Diable). Ti dosežki so presenetili tudi slovenskega vrhunskega alpinista Marjana Keršiča – Belača, analitika alpinističnih dejanj, ki je v osrednje slovenske medije zapisal: “Slovenski alpinisti zašli v areno mednarodnega alpinizma”. To Belačevo priznanje je nehote dalo navdih in želje za nova alpinistična dejanja v svetovnih gorstvih.
Na tej odpravi se je Milan seznanil s članom avstrijske odprave v Centralni Kavkaz leta 1961. Po srečni vrnitvi Milanove odprave se je “nehote” uresničila želja alpinistov in Planinske zveze Slovenije za odhod slovenskih alpinistov v Centralni Kavkaz leta 1963. Ob naglih in nenačrtovanih pripravah je prišlo do ustanovitve Komisije za odprave v tuja gorstva (KOTG) in Prva jugoslovanska alpinistična odprava v Kavkaz (1. JAOK) je bila njena prva uradna akcija. Tam je Milan s soplezalci opravil zahtevne plezalne vzpone, seveda le tiste, ki so jih odobrili in dovolili za to zadolženi ruski “mojstri za šport in alpinizem”: smeri v severni steni Nakra Tau in Shelda (Shkhelda), zahtevno grebensko prečenje štiritisočakov Bashkara–Gadil–Lekzir Tau, jugovzhodni greben Ullukara Tau, “prvenstveni” vzpon po ozebniku na vrh platoja Ullukara.
Lani decembra, ko nam je Milan pripravil predavanje v spomin na to odpravo in na 50. obletnico ustanovitve KOTG, si nismo mislili, da bo to njegovo zadnje alpinistično predavanje in naše zadnje srečanje ter druženje s kranjskimi alpinisti. Spomini na Milana bodo zanesljivo še dolgo živeli, pogrešali ga bomo na tradicionalnih veteranskih srečanjih alpinistov in gorskih reševalcev, ki se jih je s prijaznostjo in veseljem vedno udeleževal. Planinci, alpinisti, gorski vodniki, gorski reševalci smo Milanu Valantu hvaležni tako za delo, ki ga je namenjal mladim alpinistom, kakor tudi za vsa dejanja in velike slovenske alpinistične dosežke.
Franci Ekar
