Primerjava med slovenskim projektom zbiranja podatkov o nesrečah in italijansko pobudo Onkraj vrha
Gore so prostor navdiha, preseganja in skupnosti – a tudi prostor tveganja. Ko se zgodi nesreča, se odprejo dve poti: tehnična analiza in psihološko okrevanje. V letu 2025 sta se tako slovenska kot italijanska gorniška skupnost odzvali z dvema pomembnima projektoma, ki se vsak na svoj način soočata z vprašanjem, kako razumeti in predelati nesreče v gorah.
Slovenski projekt: podatki kot orodje za učenje
Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije je zagnala projekt zbiranja podatkov o nesrečah in skorajšnjih dogodkih, ki se dogajajo pri plezanju, turnem smučanju, zimskem gorništvu in drugih alpinističnih dejavnostih. Jedro projekta je anonimen spletni vprašalnik, ki omogoča poročanje o nesrečah s strani udeležencev, reševalcev ali očividcev.
Cilj je jasen: učiti se (tudi) iz napak, razumeti vzroke nesreč in izboljšati varnost, zlasti med mladimi. Zbrani podatki bodo analizirani enkrat do dvakrat letno, rezultati pa predstavljeni javnosti. Projekt temelji na tehnični analizi, ki naj bi služila kot učni pripomoček v alpinističnih šolah in klubih.
Italijanski projekt: čustva kot prostor okrevanja
Italijanski alpski klub (CAI) je predstavil projekt Onkraj vrha, ki se osredotoča na psihološko podporo po tragedijah v gorah. Pobuda, ki jo je zasnovala Sofia Farina, izhaja iz osebne izkušnje izgube in stremi k ustvarjanju prostora za poslušanje, deljenje in okrevanje.
Projekt vključuje mrežo psihologov, spletno platformo z gradivi in podkasti ter možnost deljenja zgodb. Posebna pozornost je namenjena posrednemu žalovanju, ki ga doživljajo tisti, ki so bili priča nesrečam ali jih spremljajo skozi pripovedi. Gore so predstavljene kot zdravilno okolje, kjer se lahko ponovno vzpostavi stik s telesom, čustvi in spominom.
Skupne točke in razlike
| Vidik | Slovenski projekt (PZS) | Italijanski projekt (CAI) |
|---|---|---|
| Namen | Tehnična analiza nesreč | Psihološka podpora po tragedijah |
| Ciljna skupina | Plezalci, reševalci, očividci | Plezalci, družine, vodniki, preživeli |
| Metoda | Anonimen vprašalnik, statistična obdelava | Intervjuji, podkasti, terapevtska mreža |
| Fokus | Preprečevanje nesreč, izobraževanje | Predelava žalovanja, skupnostna podpora |
| Dostopnost | Spletni obrazec, javna predstavitev | Spletna platforma, odprta za sodelovanje |
| Čustvena razsežnost | Posredno prisotna | Osrednja tema projekta |
Oba projekta izhajata iz potrebe po skupnostnem odzivu na nesreče v gorah. Slovenski pristop je bolj analitičen in preventiven, italijanski pa terapevtski in regenerativen. Skupaj tvorita celostno sliko, kako se lahko gorniška skupnost odzove – z razumevanjem vzrokov in z zdravljenjem posledic.
Zaključek – skupnost kot zdravilo
Gore nas učijo odgovornosti, a tudi ranljivosti. Ko se zgodi nesreča, je ključno, da se ne zapremo vase. Slovenski projekt Komisije za alpinizem poziva k deljenju podatkov, italijanski CAI pa k deljenju čustev. Oba sporočata isto: nihče ne bi smel ostati sam – ne v analizi, ne v bolečini.
Copilot
