Če je službo smiselno zamenjati po petih letih, je ferajn res potrebno po enem?
Gregor Konstantinović – Gremo zlezt
1. Kadar imaš fiziološko spremenjene možgane kot Alex Honnold.
2. Marko dihaj! Če si rojen pred 1980 in ne veš, da se tudi prvenstvene nadelajo od zgoraj, in izbor prehodov ni bil slučajen. Ti si Volk, to je druga pesem.
3. Če še nisi predelal travm iz mladosti, je tam vedno Marjan ali Kristjan.
4. Če si rojen v Bovcu, Petrovem Brdu ali v Podvolovjeku.
4.a Če imaš punco iz teh krajev. Trenta, Loška koritnica ali bog ne daj Bavščca – tu moraš po peticah laufat, ker lahko se zgodi, da te bodo kdaj hoteli skuhat za večerjo.
5. Če ti naložijo, da bo tvoja alpinistična šola vsebovala tudi zimske tehnike, se tudi 90% letnih, “na fraj” naučiš z izbrano druščino najboljše peterice, izpolniš pogoje, višince, ampak ne dobiš ne naziva, ne polovico obljubljenega znanja. V obrambo, da ti noben ne more napisati dveh stavkov, ki ti pač ne sme, dobiš tak gaslightning, da pocrka še pol divjadi, vsi blond, bovški gasilci, končno sanirana streha telovadnica pa od samega metana zagori. Gondolarji krivijo Tminške sabotaže in njihovemu TIC. No, TIC GUC zelo blizu.
No, soliranje pa je hkrati nujen pogoj, da vzpon postane avantura. Le v premagovanju meja, plezanju sten svoje duše lahko najdeš tisti mindfulness, ki ga z leti joge ne dosežemo – na ta način sem presoliral kar lep del hribov, predvsem tujih, pa tudi ponoči. Vsak skalni skok, ki zaupamo zobem, derez, hladnemu spajkanju med luskastem apnencem ter kaljenim jeklom – soliramo. Ko iščemo predelan sneg z oklo cepina, pa četudi v četici – to je soliranje. Razen če imaš s seboj vsaj enega dva kolega z vsaj vodniško vrvjo, kladivom, kako matičarko, najlonom in obračalno zanko – ter vsaj dva jeseničanama. Tako te bo ustrezno usposobljen soplezalec varoval bodisi od spodaj ali od zgoraj. Če nista kako T sidrišče ali snežni krožnik delala le na sankališču, se bosta čez vsak skok, ki sta ga downclimbala, varno spustila. Drugače pa je bolje zaupati letom hoje po mix terenu kot 30 cm snega okoli varnega krožnika.
Dobro orodje ter njegova uporaba pa je vedno bolj pomembna v obliki, vedno bolj v obliki drytoolinga. Že planšarji so na Robleku pred stoletji uporabljali “cepine in dereze”. Sam nerad soliram, vsaj ne po skali – v skalo, ki ima oznako vsaj III, nikoli ne grem nenavezan, saj se neogrete trojke nemalokrat izkažejo težje od višje – od sonca ogretih štiric. Še vedno pa bi v razbitem svetu Cimoliane Cadora ali Val Comelica vedno tudi poleti raje zanašal na Grivelovo klino in gumijasto rokavico iz Merkatorja, kot da bi kdorkoli lezel nad mano. Šccc to ni trojček. Neštetokrat sem po škrotju in strmih travah Malega mangartskega špičja poleti lazil z lynxsicami in lednim orodjem bolj suveren kot po šodrasti vrstici.
Alpinistični odsek mi je dal neverjetno veliko. Lotil sem se ga v najbolj napačnem letu, a izkazalo se je, da je bilo to pravzaprav največje darilo življenja. Kako je že o tem govoril moj radovljiški zobozdravnik? Kakorkoli, stene, ki smo jih morali preplezati v sebi nimajo primerjave ne z Eigerjem ne s Comicijevemu Tremi Cimami ali Ulino smerjo, katero lahko pogosto srečamo v PCL-ju. Vsi, ki razumemo, da se za vozlom, ki ga danes zvežemo miže in razvežemo za hrbtom, skriva še kaj drugega kot stotine ponovitev – za vozle led nekoristne skale, smo se namreč odločili z nekim namenom. Ne predstavljate si, dragi inštruktorji, kaj ste nam in kaj nam niste dali. Tudi isto, kar nam niste, je oblikovalo nas – morda je to Messner mislil z avanturo. Kaj pa vam še manjka, boste enkrat ugotovili tudi sami, če boste imeli srečo.
Skoraj ne poznam človeka, ki ne bi zamenjal ferajna – če ne zaradi energije in pedagoškega pristopa, pa zaradi naveze. Te pa ponavadi menjaš le izjemoma – ponavadi svojega partnerja, ki ti nemalokrat pomeni več kot dekle ali simpatija, zamenjaš le za mentorja, ki ti je pripravljen dati znanje.
Letos imamo kar lepe medferajnovske cilje s – citiram – kranjskimi psi. In če se običajno veliko govori in nikoli ne izpelje – pri Denisu in Špeli vem, da jima bo to preprečila le izredna sila. Sam ne bom ničesar obljubljal, razen to, kar že vem – da bodo potrebni vsaj tedenski treningi, da se bo to časovno izšlo. Ampak za nas štiri – četrti bo obvezno mentor – bo to plezanje v drugo dimenzijo.
