Juretov vzpon, Štremfljeva zgodba in slovenska sled na najlepši gori Himalaje
Ama Dablam (6812 m), »himalajski Matterhorn«, velja za eno najlepših in tehnično najbolj izpostavljenih gora v Himalaji. Njena elegantna silhueta, ki se dviga nad dolino Khumbu, je že desetletja magnet za alpiniste z vsega sveta. Jeseni 2025 sta se na njen vrh podala tudi Slovenca Jure Škrbec in Nejc Švigelj, vsak s svojo zgodbo, izkušnjami in sanjami.
Juretov vzpon – tehnična preizkušnja in osebna zmaga
Jure Škrbec je 26. oktobra ob 7.45 po nepalskem času skupaj s Šerpo Tenzijem dosegel vrh Ama Dablama. Po lanskem vzponu na Manaslu (8163 m) je izbral tehnično zahtevnejšo goro, ki zahteva plezanje po strmih stenah, uporabo žimarja in bivanje v izpostavljenih kampih. Priprave so bile intenzivne: tedenski vzponi na dvatisočake, fitnes, kolesarjenje in tek.
Odprava je trajala 23 dni, od tega 12 dni na gori. Po trekingu iz Lukle do baznega tabora (4600 m) je sledila aklimatizacijska rotacija do Camp 2 (6100 m), nato pa “summit push” prek Camp 3 (6400 m). Nejc je zaradi zdravstvenih težav odstopil na C3, Jure pa je nadaljeval sam z vodnikom. Na vrhu so ga pričakali dih jemajoči razgledi, močan veter in -30 °C. Po lastni odločitvi se je takoj spustil v bazni tabor, kjer je bil prvi iz odprave, ki je dosegel varno zavetje.
Življenje v baznem taboru – med udobjem in čakanjem
Bazni tabor pod Ama Dablamom je presenetljivo udoben: grelci, fotelji, bogata prehrana in družabni šotor. A kljub temu je glavni del odprave čakanje – na vreme, na rotacijo, na summit push. Vsak dan je potekal po rutini, ki jo je prekinjala le narava: razgledi, mraz, dolge noči brez spanja in nenehno prilagajanje višini.
Slovenska sled – Humar, Furlan, Štremfelj, …
Ama Dablam ima posebno mesto tudi v zgodovini slovenskega alpinizma. Leta 1986 je Janez Benkovič uspel po deloma novi smeri splezati na vrh Ama Dablama. Leta 1996 sta Tomaž Humar in Vanja Furlan preplezala strmo severozahodno steno in za ta vzpon prejela zlati cepin. Pred kratkim se je na goro vrnil tudi Andrej Štremfelj, skupaj z dolgoletnim prijateljem Miranom. Njuna zgodba je rasla 14 let – od Doma do Matterhorna, Grandes Jorasses, Eigerja, La Meiye, Peak Lenina – in se zaključila na Ama Dablamu. Kot je zapisal Štremfelj: »Zgodba prijateljstva in medsebojnega spoštovanja. Miran, hvala za zgodbo o Ama Dablamu.«
Jesenska sezona 2025 – dovoljenja in komercialne odprave
Ama Dablam je v jesenski sezoni 2025 privabil več kot 350 plezalcev (+ najmanj toliko vodnikov – Šerp), večinoma v okviru komercialnih odprav. Vsi sledijo klasični smeri po jugozahodnem grebenu, ki vključuje tri višinske tabore in fiksne vrvi. Takšna estetska kakovost plezanja, izpostavljeni vmesni tabori in veličastni razgledi ustvarjajo skoraj neprimerljivo izkušnjo.
Zaključek – gore kot zgodbe
Vzponi na Ama Dablam niso le tehnični podvigi, temveč zgodbe. Zgodbe o prijateljstvu, vztrajnosti, ponižnosti in lepoti. Juretov vzpon, Štremfljeva refleksija in zgodovina slovenskih dosežkov na tej gori potrjujejo, da Ama Dablam ni le gora – je simbol.
Simbol sanj, ki se uresničijo, in poti, ki se nikoli ne pozabijo. High Altitude Guide Nepal …
Copilot
