vzpon Adama Kaniaka in Mateja Prcína po Crozovem stebru
V času, ko se večina alpinistov že ozira proti zimskim ciljem, sta Adam Kaniak in Matej Prcín 11. novembra izkoristila izjemno stabilne jesenske razmere za vzpon v eni najznamenitejših sten Alp — severni steni Grandes Jorasses. Po klasični Crozovi smeri, “obogateni s slovensko vstopno varianto”, (ED-, M5+, AI5, 1000 m), sta opravila vzpon, ki združuje tehnično zahtevnost, dolžino in zgodovinsko težo.
Alpinistoma, ki sta letos plezala že večje stene na višjih gorah, sta za ta vzpon potrebovala 16 ur neprekinjenega plezanja, z bivakom pod steno in na vrhu. Logistični zapleti — dostop iz Chamonixa zaradi zaprtja železnice na Montenvers in povratek okoli masiva zaradi zaprtja tunela Mont Blanc — so dodali še en sloj vztrajnosti in predanosti.
Adam Kaniak: v gorah iščem več kot le težavnost
Adam Kaniak, plezalec iz Považske Bistrice, je zvest član kluba HK Manín. Svojo pot je začel leta 2016 v domači soteski Manín, kjer so mu starejši kolegi privzgojili razumevanje plezanja kot avanture, prijateljstva in notranje rasti. Danes se izpopolnjuje v vseh disciplinah, a njegovo srce bije za zimsko mešano plezanje, klasični alpinizem in raziskovalne vzpone. Njegov pristop temelji na onsightu, partnerskem zaupanju in spoštovanju do gorske pokrajine.
Matej Prcín: tiha moč slovaškega alpinizma
Matej Prcín, prav tako iz Považske Bistrice, je eden izmed najaktivnejših predstavnikov mlade slovaške alpinistične generacije. Njegovi vzponi segajo od Tater do Alp, pogosto v navezi z Adamom. Odlikuje ga tehnična natančnost, vztrajnost in skromnost, ki jo vnaša v dolge, kompleksne smeri. Čeprav v širši javnosti ni pogosto izpostavljen, je v alpinistični skupnosti cenjen kot zanesljiv partner in izkušen plezalec, ki se ne izogiba zahtevnim razmeram.
Primerjalni pogled: slovenska in slovaška alpinistična scena
Slovenska scena se ponaša z bogato zgodovino, institucionalno podporo in močno tradicijo, ki sega od Staniča do sodobnih vrhunskih alpinistov. Slovaška scena je manj institucionalizirana, a izjemno vitalna, z močnim lokalnim duhom in poudarkom na samostojnosti, raziskovanju in partnerskem plezanju. Naveze, kot sta Adam in Matej, kažejo, da se mladi slovaški alpinisti vse bolj uveljavljajo tudi v najzahtevnejših alpskih stenah, pogosto z minimalističnim pristopom in veliko srčnostjo.
Komentar: Jesen — pozabljena sezona za klasike
Jesenske razmere v Alpah so pogosto spregledane, a lahko nudijo idealne pogoje za dolge klasične smeri: trdna snežna podlaga, hladne noči, jasna vremenska okna in manjša gneča. Vzponi, kot je Croz spur, zahtevajo zrelost, tempo in zaupanje v partnerstvo — vrednote, ki jih jesenska sezona še posebej poudari. V času, ko se plezanje vse bolj fragmentira med discipline, jesenski vzponi ohranjajo duh celostnega alpinizma, kjer šteje izkušnja, ne le ocena.
