Planinski vestnik 2014/04
Danilo Siekloča (1933–2013)
Kako hitro čas beži, saj je minilo leto dni, odkar smo izvedeli, da nas je za vedno zapustil eden prvih povojnih jeseniških alpinistov in gorskih reševalcev Danilo Siekloča.
Danilo se je rodil v Parizu v Franciji. Bil je zelo nadarjen fant, saj se je izučil za inženirja organizacije dela. Delal je v tovarni Vezenina na Bledu, kasneje pa je vsled svojih sposobnosti postal direktor Kovinoservisa na Jesenicah. Vrsto let je bil tudi predavatelj na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Ob delu sta si s soprogo Majdo obnovila stanovanje v Zasipu pri Bledu in uredila topel domek zase in hčerko Mojco.
Bilo mu je z neba podarjeno, da je še kot zelo majhen fant vzljubil gorski svet, katerega je vedno pogosteje obiskoval. Leta 1948 je postal član PD Jesenice, leta 1951 pa član AO Jesenice, ki ga je vodil legenda jeseniškega alpinizma in vzgojitelj povojnih alpinistov Janez Krušic. Napredoval je zelo hitro, saj je kot izjemno usposobljen alpinist preplezal tudi najtežje smeri, zato je leta 1952 postal član GRS Postaje Jesenice. V svojem alpinističnem dnevniku je zapisal, da je že leta 1949 v navezi z Jožem Govekarjem – Jozvo (vodja II. jugoslovanske odprave na Kangbačen leta 1965) preplezal Jugov steber v Triglavski steni.
Eno izmed njegovih neštetih doživetij pa je tale anekdota: V skalnem stolpu nad Poljanami sta s Francijem Urevcem pokazala zvedavim mladim planincem iz okolice Gorij in Zasipa, kako se naveže na vrv in tudi pleza. Franci je plezal po stolpu navzgor, Danilo pa ga je varoval. Ko je Franci prečil levo za stolp, ga ni več videl, zato mu je zavpil: “Franci, če boš padel, zavpij padam.” In prav tisti trenutek je Franci zavpil: “Padam!” K sreči se je končalo brez poškodb. Največkrat je plezal v navezi z znanimi alpinisti, kot so Marjan Šolar, Franci Urevc, Uroš Zupančič, Nadja Fajdiga, Rado Kočevar, Janez Krušic, Janko Šilar, Slavko Koblar, Ludvik Zalokar, Evgen Vavken, Tone Sazonov, Franci Ekar in drugi. V večdesetletnem plezanju je Danilo s prijatelji preplezal precej težkih smeri: Dolgo Nemško, Bavarsko, Skalaško, Gorenjsko, Čopov steber in druge smeri v Triglavski steni. Preplezal je tudi Hudičev steber v Prisojniku, Severovzhodni raz v Travniku, Severovzhodni raz Jalovca, Dibonovo smer v Špiku, ter prvenstveno smer v Debeli peči, ki se imenuje Siekločeva smer.
Opravil je tudi zahtevne vzpone v Zahodnih Alpah: Grossglockner, Ankogel, Grossvenediger, Ortler, Piz Bernina in Matterhorn. Za uspešno delo v alpinizmu je prejel priznanje ob 60. obletnici AO Jesenice in priznanje ob 70. obletnici GRS Postaje Jesenice. V svojem dnevniku je zapisal: “Res pa je hoja in plezanje po vrhovih v še donedavnega raju snega, plazov in drugih prijaznosti, ki so delale sive lase vsem, ki so si sicer brez zlobnih ukan drznili in zmotili njihov mir in tišino, ki je njihova prvobitnost, ki jo sem in tja zmoti prepevajoč ptič na modrem nebu.” Na njegovo željo smo prijatelji – alpinisti Janez Otrin, Jože Kunšič in Jure Vajc raztresli pepel po Siekločevi smeri v ostenju Debele peči. Spoštovanega Danila pogrešamo zvesti ljubitelji gora, planinski prijatelji in gorski reševalci.
Pavel Dimitrov
