Skoraj večne etične dileme zimskega (orodnega) načina plezanja v kopnih smereh – Razmislek (prilagojen povzetek) iz komentarja in vprašanja: A še koga to moti? ki se je ta teden pojavil na enem od spletišč alpinističnega odseka (po objavi o orodjarjenju v steni, ki so jo nekoč že razglasili za plezalni vrtec).
Alpinistična in plezalna scena se nenehno spreminja (predvsem je jasno, da domača iz nekega globljega razloga ni živahna in ne sproščena = v nekajletnem krču) – napreduje z novimi pristopi, opremo in ambicijami. A ob tem se vedno znova odpirajo tudi vprašanja, ki segajo onkraj same tehnike. V zadnjem času se je (dodobra) razširil način plezanja, ki v kopnih smereh uporablja zimsko opremo: cepine in dereze. Res je, da so zimske razmere, a tak pristop pušča vidne sledi na skali, ki ostanejo tudi za prihodnje generacije.
Ko se poleti vračamo v iste smeri, je marsikatera že dodobra spraskana (ni potrebno iskati linije). To odpira dilemo: ali cilj opravičuje sredstva? Je smisel v tem, da se trenira in pretirano popularizira za orodjarjenje ali pa gre za nepotrebno obremenjevanje skalnih smeri? Kot v nadaljevanju pravi komentar, fotografije kažejo, da bi bile nekatere (druge) smeri preplezljive tudi v plezalkah – resda z več mraza, a brez trajnih posledic za skalo.
Gre za vprašanje etike in ideala alpinizma. Morda je treba najti neko mejo, da se z orodjem pleza po suhi skali le v mešanih raztežajih z večjim deležem ledu? Alpinisti s(m)o dediči smeri, ki jih je nekdo ustvaril pred nami, in odgovorni za to, v kakšnem stanju jih bodo našli tisti, ki pridejo za nami. Zato se velja vprašati: ali nas moti, da se tak način plezanja širi? Ali smo pripravljeni razpravljati o mejah med treningom, ambicijo in spoštovanjem smeri?
Alpinizem je več kot le dosežek – je odnos do narave, do zgodovine, smeri in do skupnosti, ki jo soustvarjamo. Prav zato je razmislek o (rekreativnem) načinu uporabe opreme v zimskih razmerah v kopnih smereh nujen del današnjega pogovora o prihodnosti športa, ki še nedavno to ni bil in za (neko) večino niti ni merljiv …
Tadej Krišelj: Ledna sezona se je začela …
Lindič Luka: nasveti za zimsko sezono …
OD TOD IN TAM
Francoska ženska alpinistična ekipa ENAF v Himalaji – Brahmasar in Walkers Point
Oktobra 2025 se je francoska ženska alpinistična ekipa ENAF (Équipe Nationale d’Alpinisme Féminine) podala v indijsko Himalajo, v regijo Uttarakhand, kjer se je zaključil vadbeni cikel trenutne skupine (sedaj je odprt nov razpis). Njihov cilj je bil splezati novo visokogorsko smer na oddaljenem in malo raziskanem območju.
Izbrani vrh je bil Brahmasar, diskreten gorski masiv med ledenikoma Satling in Dudhganga, južno od znamenitega Thalay Sagarja (6904 m). Vrh je bil prvič omenjen leta 2002, ko ga je raziskala britanska odprava, kasneje pa so se v regijo podali le še Nemci (2013) in Američani (2014). Brahmasar ima tri vrhove, od katerih je Brahmasar I ostal nepreplezan – prav njegov strm severni greben je pritegnil pozornost francoske ekipe.
Ekipo so sestavljale tri pripravnice, bodoče vodnice pri ENSA: Sophie Jacob, Isis Millerioux in Mathilde Badoual pod vodstvom (pre)izkušenih aplinistk: Lise Billon in Maud Vanpoulle.
Začetek: vasica Gangi, po dvodnevni vožnji iz Delhija.
Logistika: 14 nepalskih nosačev, dvodnevni dostop skozi džunglo v dolino Bilanghna.
Bazni tabor: postavitev je bila zahtevna, saj je bilo treba prečkati glavno reko. Monsun se je zavlekel, dolino pa je kmalu prekril sneg.
Napredni bazni tabor: na ledeniku Satling, na 5000 m, po štirih dneh napornega prebijanja skozi svež sneg.
Že ob prihodu so opazile posledice podnebnih sprememb: ledenik se je umikal, stene so kazale znake podorov, severne stene so bile brez ledu, južne pa so razkrivale veličasten granit.
Severni greben Brahmasarja I: ekipa je po aklimatizaciji poskusila štiridnevni vzpon. Razmere so bile preveč nevarne – kompaktna skala, nestabilen sneg – zato so se po dolgem dnevu obrnili nazaj.
Preusmeritev na Walkers (kot piše Lisa je poudarek na “s”) Point (5300 m): granitni vrh nad naprednim taborom.
Prva smer: zahodni greben, 300 m, težavnost do 6a. Preplezana v enem dnevu, s spustom ponoči. Poimenovana Bhālu and the biscuits , v poklon medvedu, ki se je potikal po taboru, in britanskemu sponzorju piškotov Walkers.
Druga smer: vzhodni greben, mešan teren, prav tako uspešno preplezan.
Čeprav Brahmasar I ostaja nepreplezan, je odprava uspeh s preplezanima novima smerema na Walkers Pointu. Punce so pokazale sposobnost prilagajanja razmeram in skupinskega sodelovanja. Pridobile so dragocene izkušnje v zahtevnem svetu visokogorskega alpinizma, kjer se enačba »3×3« (teren, vreme, človeški dejavnik) v Himalaji pomnoži z višino, razdaljo, logistiko in negotovostjo.
Nova mešana smer v Reintalu
23. in 24. novembra 2025 sta Simon Gietl in Manuel Oberarzbacher splezala novo mešano smer v še nepreplezani steni na pobočjih ledeniško oblikovane doline Reintal.
Sam pristop obsega tudi dva kratka raztežaja v območju M4 in M5+, ki jima sledi kratek prehod v glavno steno. Tam smer poteka čez pet zahtevnih raztežajev skozi trden granit, za katerega so značilne poči zajede, police in tanka plast ledu v srednjem delu (WI6+).
Smer Argos je bila preplezan v celoti trad(icionalno). V steni sta Simon in Manuel pustila šest klinov, na stojiščih devet vmesnih klinov in tre kline – kavlje. Za ponavljajoče se plezalce priporočata dva kompleta metuljev (3 in 4) in štiri kratke ledne vijake. Sestop je ob vrvi vzdolž smeri.
Tutto cambia – Vse se spremeni v Crepe di Falconera (Civetta, Dolomiti)
Poleti sta Thomas Gianola in Lorenzo Toscani v štirih dneh splezala novo smer Tutto cambia v steni Crepe di Falconera pod Monte Coldai v skupini Civette.
Smer ima 16 raztežajev, od začetka pod steno do jelke, ki označuje konec.
Med plezanjem sta za varovanje uporabljala kline in šest svedrovcev, smer pa sta tudi opremila za varen spust.
Skala je večinoma dobre do odlične kakovosti: spodaj prečnica plošče, v srednjem delu smer sledi navpičnim raztežajem, tik pred koncem pa vodi v skrito jamo v steni.
Spust poteka po vrvi do police pri desetem varovališču, nato desno navzgor do gozda in naprej do poti 570, ki vodi nazaj v Piani di Pezzè.
Smer je nastala kot rezultat vztrajnega dela, kljub nevihti, ki je zaznamovala en dan odprave. Toscani jo opisuje kot čudovito kombinacijo tehničnega plezanja in posebnih naravnih oblik, ki dajejo smeri značaj.
Patagonija 25/26
Zgodnje ugodnejše razmere so nekateri alpinisti že izkoristili za prve letošnje vzpone na El Chaltén. Francesco Ratti, Alessandro Beltrami in Manuel Chasseur pa so 29. novembra splezali na Cerro Torre po zgodovinski Via del Compressore …
Jernej Kruder nadaljuje s trad(icionalnim) plezanjem …
Sezona balvanov ’25
Gašper Bratina je povzel iskanje novih balvanskih problemov od Yosemitov do doline Soče in vmes nekaj švicarskih …
In še video o slovesu od mladosti …
RAZMERE
Na severnih straneh so razmere zimske. Primerne tudi za smučanje. Tudi Teranova smer je že nekajkrat plezana. V tem tednu je napovedana otoplitev in velja biti ob napovedanem temperaturnem obratu dodatno previden, …
ID
