Prvi pregled slovenskega gorniškega amaterskega filma
V treh dneh se bo v Cankarjevem domu zvrstilo 18 filmov — Pogovor o gorniškem filmu bo 10. decembra – Vstopnice že prodajajo
Komisija za kulturno dejavnost Planinske zveze Slovenije je pod vodstvom načelnika Toneta Strojina v sodelovanju z oddelkom za filmski program Cankarjevega doma pripravila prvi pregled slovenskega amaterskega gorniškega filma. Pripravili so tudi ličen bilten z uvodniki o problematiki tovrstnih filmov kot narodnega bogastva in besedami avtorjev.
Filme je komisija zbirala dalj časa, pregledala pa jih je posebna žirija. Že med pregledom je bilo ugotovljeno, da so nekateri zelo kvalitetni in da bi bila velika škoda, če jih ne bi predstavili tudi širšemu občinstvu. Tedaj je vznikla tudi misel o pregledu, ki bo na sporedu v Mali dvorani CD 3., 6. in 10. decembra (s pričetkom vsakokrat ob 19. uri). Tematiko filmov lepo napovedujejo naslovi večerov: Od doma do Himalaje, Domače gore in Evropa ter Od Grenlanda do Fitz Roya. Da bodo doživetja pristnejša, bodo avtorji filma tudi komentirali, čeprav so nekateri opremljeni tudi z zvočnimi zapisi. Zadnji dan (10. decembra) bo po projekciji tudi pogovor s poslušalci; gostje in gledalci naj bi kar najbolj osvetlili to zanimivo področje planinske aktivnosti.
Čeprav je Komisija za kulturno dejavnost PZS sprejela 27 filmov (dolgih od 3 do 60 minut), vseh v pregled ni mogla uvrstiti. Nekatere so morali izločiti, ker se žanrsko niso vključili v zamišljeno shemo, druge pa zaradi tehničnih in podobnih preprek (npr. 16 mm za katere v CD ni potrebnih aparatur). Prireditev bo spremljala razstava slik Foto klub PZS, ob kateri bodo razstavljeni še nekateri prispevki iz javnih občil, taki, ki so že bili objavljeni ali pa so za to že pripravljeni (npr. Marjana Raztresna, ki bo skušal ob pomoči Danila Cedilnika, Vikija Grošlja in Marjana Manfrede odgovoriti na nekatera vprašanja vizualnih podajanj vtisov in dogodkov v alpinizmu.
Pobuda komisije za kulturno dejavnost PZS je vredna vsega priznanja in upajmo, da bo s tovrstno dejavnostjo nadaljevala še v prihodnje. Naši planinci in alpinisti precej snemajo in vlagajo v to in bilo bi hudo napak, če bi njihovo gradivo obležalo v predalih ali bilo dostopno le najožjemu krogu prijateljev. Je še nekaj tematskih področij, ki tokrat niso zajeta, npr. reševalna dejavnost v gorah, zelo veliko bi bilo mogoče dobiti gradiva od tujih konzularnih predstavništev in ne nazadnje – naša preteklost tudi ni brez tovrstnih del in Kinoteka bi najbrž lahko pripravila obsežen in zanimiv prikaz.
Program
3. decembra, ob 19. uri:
Od doma do Himalaje, Everest – Matijevec, 30 minut, Taurus – Balant, 15 minut, Pamir – Markič, 30 minut, Lotse – Matijevec, 30 minut.
6. decembra, ob 19. uri: Domače gore in Evropa, Palaviccini – Savelli, 16 min, Mont Blanc – Savelli, 12 minut. Ledeni slap in zimsko plezanje – Markič, 20 minut, Ojstrica – Ban, 15 minut. Spominske poti – Fistravec, 20 minut, Humoristični vložek – Ručigaj, 6 minut. Štruca, Vranska Draga, Naglost, 25 minut.
10. decembra, ob 19. uri: Od Grenlanda do Fitz Roya, Grenland – Bizjak, Pajk, 20 minut, Popacatepetl – Balant. 15 minut. Jezero Titicaca – Savelli, 10 minut, Salcantay, Bešlin, 15 minut, Aconcagua – Podgornik, 30 minut, Fitz Roy – Balant, Karo, 17 minut, pogovor s poslušalci.
Manj zanimanja za AŠ
Od začetka oktobra je tudi v Črni na Koroškem alpinistična šola, vodi pa jo Teodor Jelen. Zanimanje je letos manjše, redno jo obiskuje le troje tečajnikov. To pa prav nič ne vpliva na program, ki je standarden. Imeli so tudi že prvo skupno turo, toda na Grohatu jim jo je zagodel sneg. Imeli so tudi že sprejem: dva tečajnika sta napredovala med mlajše pripravnike, med alpiniste pa so sprejeli Zdenka Razbornika. Burjakovo peč v Topli so začeli opremljati za vaje ekstremnega tehničnega plezanja. Stena je visoka 60-80 m, ima gladke plati in tudi strehe, žal pa jim primanjkuje primerne opreme.
Meteora, čudoviti svet stolpov v Grčiji
Dieter Hasse je izdal knjigo o zanimivi pokrajini na severu Grčije
V založbi Heinz Lothar Stutte (D- 8190 Wolfratshausen, cena 58 DM) je letos izšla knjiga o Meteori, čudoviti pokrajini na severu Grčije, ki postaja vedno bolj zaželen cilj plezalcev (tudi naših). Njen avtorje sloviti član naveze, ki je zmogla Direttissimo v Cini, Dieter Hasse, ki je pred leti Meteoro predstavil že z alpinističnim vodnikom. V tem delu Hasse ne govori le o alpinizmu (čeprav nakazuje celo teorijo, da so bili predniki današnjih menihov prvi alpinisti, kako bi sicer prišli že pred 600 in več leti na te navpične peščene stolpe), temveč predstavi področje kompleksno, kot enkratno pokrajino polno naravnih in zgodovinskih znamenitosti. Posebno poglavje je namenil tudi tamkajšnjim prebivalcem, načinu njihovega življenja in starim običajem. Za knjigo, ki je velika 33×26 cm ima 102 strani teksta (dvokolonsko, nemškega in angleškega), je čudovite barvne posnetke prispeval založnik Heinz Lothar Stutte.
Avtor je napovedal tudi že drugo izdajo svojega alpinističnega vodnika. Iz tiskarne ga lahko pričakujemo prihodnje leto marca, obsegal bo 192 strani, stal pa bo 32 DM.
OD TOD IN TAM
Glasilo srbskih alpinistov – Smer
Od sklepa komisije za alpinizem Planinske zveze Srbije, da pripravijo republiško glasilo, in izida prve številke je sicer menda preteklo kar leto dni, pa vendarle vse kaže, da je bilo vredno počakati. Razmere v njihovi celotni organizaciji nikakor niso rožnate, tarejo jih kadrovske in finančne težave, pa tudi število alpinistov je sorazmerno skromno. Toda z vztrajnostjo, ki jo je bilo v njihovi preteklosti že zaslediti, so premagali vse to, tako da sedaj glasilu SMER, kot so imenovali svojo publikacijo, lahko zaželimo kar največ raztežajev.
Velikost A4, kot pri naših Alpinističnih razgledih, obseg nekoliko skromnejši (24 strani), toda mnogo bolj dopadljiv videz, razmnoževanje skoraj brez pripombe, velika pestrost, to so poglavitne značilnosti glasila. Zanimiv je že seznam vseh aktivnih članov AO in AS (v letu 1983) takoj na začetku. Sledi pregled njihovih aktivnosti, potem pa posebej še prvenstvenih vzponov: skica stene z vrisanimi vsemi smermi in kratek opis s shemo. Tak sistem smo si nekoč zamislili tudi pri nas, toda žal bo, kakor kaže, na uresničitev treba še čakati. Slede poročila o akcijah, nato pa zapis Zvoneta Blažine o alpinizmu v Srbiji. Zamišljen je bil kot prvi iz serije podobnih, ki naj bi Kompleksno prikazali njihovo pot od prvih začetkov vse do današnjih dni. Na koncu prinaša glasilo še prispe veko opremi, uvajanju računalnika v delo PD, o dostopni literaturi, poslovanju njihove knjižnice, akcijah in podobnem.
Knjiga vzponov AO Novo mesto
Tudi člani AO Novo mesto nimajo dobro urejenega poročanja. Če pa pregledamo njihovo knjigo vzponov, pa hitro ugotovimo, da so imeli dovolj pisano sezono. Že julija so bi obiskali Tri Cine in med drugim ponovili Dibonov raz v Veliki Cini. Bili so tudi v Chamonixu, Juhant in Repina pa sta ponovila Bonattijev steber v Druju. Doma so uspešno plezali v Steni (Juhant-Pavlič Šlosarska smer, Intihar- Juhant Peternelova s Čopovim stebrom, Fink-Repina Skalaška s Čopom itd.) in Šitni glavi, kjer sta Bučar in Fink opravila PP Stebra in Kamenkova kamina, 16. avgusta pa sta preplezala tudi novo smer (Adidas: V+IV- V, 140 m, 2 h). Prosto sta ponovila tudi Liliput v Koglu, v Štruci pa Direktno in Brankino.
Številne smeri AO Radovljica
Po pomladnem vplezavanju v Paklenici in Ospu so radovljiški alpinisti preplezali številne smeri srednje težavnosti v naših gorah. Plezali so predvsem v Julijskih Alpah. Člani so veliko časa posvetili tečajnikom in pri pravnikom, ki so letos že kar uspešni v mesecu juliju so imeli v Krmi tabor v spomin lani ponesrečenima prijateljema Milanu Mravljetu in Viliju Tavčarju. Naslednja dva meseca pa so veliko sobot in nedelj preživeli delovno na Kriških podih, kjer so pomagali graditi novo zgornjo postajo tovorne žičnice in zimsko sobo, ki je v tem koncu še kako potrebna. Proste trenutke so izkoristili za plezanje v bližnjih stenah (Bovški Gamsovec, Pihavec in Planja).
V tujih gorah letos niso imeli srečo z vremenom. V začetku poletja so v Chamonix odšli Zvone Andrejčič, Tone Kejžar in Dušan Kocjančič. Uspelo jim je preplezati le Coluoir du Col v Les Courtes. Blaž Jereb in Tanja Kocjan pa sta v septembru preplezala Gervasutijev ozebnik v Mont Blanc du Taculu. Nato sta odšla še na srečanje mladih alpinistov v Grigno. Pri aktivnosti in poročanju se jim precej pozna, da je eden najaktivnejših članov Mirko Pogačar v JLA.
Dan varstva pred snežnimi plazovi
Komisija za GRS pri PZS organizira X. dan varstva pred snežnimi plazovi, ki bo glede na snežne razmere 15. in 16. decembra ali v rezervnem terminu 13. in 14. januarja 1985 v Poljčah pri Begunjah na Gorenjskem. K udeležbi vabijo vse tiste, ki se v svojih GRS postajah ukvarjajo z vzgojno-izobraževalnim delom. Prvi dan bo na sporedu teoretični del (analiza nesreč doma in na tujem, preobrazba snega kot dejavnik nevarnosti plazov, priprave na pot v zasnežene gore z vidika varstva pred plazovi, poškodbe zaradi mraza in plazov, izdatnost padavin kot vzrok nastankov plazov). Naslednji dan pa bo sledil odhod na teren, kjer bo prikaz hoje in reševanja ter preizkus trdnosti snežne odeje. Udeleženci se bodo razdelili v skupine tako, da bo vsak posameznik lahko opravil čim več vaj.
Sprejem AO Litija
Jesen je navadno čas, ko alpinistični odseki sprejemajo v svoje vrste nove člane. Litijski alpinisti so imeli letošnji sprejem 17. in 18. novembra na Vršiču. Naziv alpinist so dobili: Rihard Bučar, Andrej Fink, Fani Marolt, Mojca Kajtna, Alenka Smrekar in Niko Škrabanja. Med pripravnike pa so sprejeli enega kandidata.
PP Spominske
V JV steni Kogla sta Blaž Jereb (AO Radovljica) in Andrej Kokalj (Akademski AO) 10. t. m. preplezala Kamniško smer, naslednji dan pa še Spominsko smer Šolar-Zajc. Kokalj jo je preplezal prosto (VII-, V+).
Na Prenju
Sredi novembra so člani AS Bukovik plezali v stenah Otiša, Kote 2000 in Zelene glave. Bilo je precej hladno, v stenah pa tudi krpe novega snega. V SV steni Otiša sta Duško Jovanovič in Željko Marič ponovila Centralno smer (IV+, 250 m), navez« Goran Černak, Dragi Obradovič in Dragan Ružič ter Srečko Mirič in Slobodan Simič pa sta preplezali smer Mihaljevič-Šafer (III- IV, 250 m). Dragan Ilič in Željko Rudan sta opravila prvenstveni vzpon v steni Kote 2000 (IV-V, Al, 150 m, 4 h), nato pa sta opravila še prečenje do Zelene glave.
Sporočajo, da so AŠ končali v začetku novembra. V Velikih stenah na Romaniji so preplezali dva težja prvenstvena vzpona. Nail Derviševič in Dragan Ilič sta splezala Plavo smer (V- VI, A2, 6 ur in pol), ki poteka desno od Elegantne. Levo od nje pa sta Derviševič in Boris Kovačevič preplezala smer Vragolanka (A2, VI, 7 ur in pol). Za novembrske praznike odhajajo v Paklenico.
Na valu 202
Na drugem programu Radia Ljubljana je bila 22. t. m. oddaja o problemih in razvoju alpinizma. Skupaj z Boštjanom Lajovicem kot voditeljem so bili v studiu še Ines Božič, Pavle Kozjek in Janez Skok kot predstavniki mlajše generacije in Marjan Keršič- Belač ter France Zupan kot predstavnika starejše generacije naših alpinistov. Veliko je bilo govora o pojavu in hitrem razvoju prostega plezanja. Predvsem je pomembno (zlasti za starejše, ki doslej niso ali pa niso hoteli vedeti), da so razložili pojem prostega plezanja. Pogled starejših na velik kvaliteten skok je bil v začetku dokaj odklonilen, medtem ko se je v zadnjem času odnos do tega bistveno spremenil. Na koncu so udeleženci tega polurnega pogovora prišli do ugotovitve, da razlike med starimi in mladimi alpinisti sploh ni, razlika je pravzaprav med dobrimi in slabimi alpinisti.
Obisk Tulovih gred
V dneh okoli 1. novembra so Barbara in Zoran Gaborovič, Sabina Imeri in Georg Mejak (vsi so člani AO Ljubljana-Matica) obiskali Tulove grede pri Obrovcu. Spremljalo jih je ves čas lepo vreme, pihala je le zelo močna burja in bilo je precej hladno. Zaradi tega so plezali predvsem v južnih stenah.
Poleg ponovitev so preplezali tudi nekaj prvenstvenih smeri. Zoran Gaborovič in Mejak sta preplezala Škraplje, Koprivo (V, IV, 200 m, 4 ure), Gaborovič pa je sam splezal še Južno glavo in varianto Tulove smeri) skupaj s Sabino Imari in Mejakom).
Planinski vestnik – 90 let
Danes ob 17. uri bo v prostorih PZS seja načelnikov komisije za kulturno dejavnost in komisije za propagando ter seja uredniškega odbora Planinskega vestnika. Dnevni red obsega 5 točk (oblikovanje programa za praznovanje 90-letnice slovenskega najstarejšega tovrstnega glasila Planinskega vestnika, razprava o predlogih, ki jih je oblikoval uredniški odbor, vsebina 1. številke PV/85, novi člani uredniškega odbora PV in razno – emblem naslovnice za prve štiri številke PV).
Na tem srečanju bodo skušali izdelati smernice za skupni program praznovanja 90-letnice Planinskega vestnika.
Košarka za popestritev
Alpinistična šola AO Kamnik je že v polnem razmahu. Tudi skupne ture so že pripravili. S tečajniki so ponovil Nedeljsko v J steni Planjave. Danilo Golob je (s Tatjano Cerar, AO Domžale) opravil PP Centralne v Planjavi klasično pa sta preplezala Smer treh svedrovcev v Štruci. Za poživitev in popestritev stikov pa so s člani AO Domžale imeli košarkaško tekmo zmagali so Kamničani.
Pripravlja vodniček za Mosor
Iz splitskega AO Mosor se je oglasil Igor Jelačič (14. kolovoza 15, 58000 Split) in poprosil za pomoč. Pripravlja namreč plezalski vodniček za stene Mosorja in prosi za podatke o vseh pomembnejših turah (posebej seveda velja to za prvenstvene), ki so jih naši alpinisti opravili v tem predelu.
Telefon v Tamarju
Planinski dom v Tamarju, ki ga upravlja PD Medvode, bo letošnjo zimo spet ves čas odprt, česar bodo prav gotovo najbolj veseli prav alpinisti. Druga pomembna novost pa je, da so dobili telefon . Poslej se bo mogoče prek številke (064) 88-066 neposredno pozanimati kakšne so razmere v zatrepu Planice.
II. fotografska razstava
Kulturno-propagandna komisija Planinskega društva »Snežnik« Ilirska Bistrica vabi k sodelovanju na razstavo fotografij in barvnih diapozitivov, ki jo društvo posveča 100-letnici rojstva Bogumila Brinška, znamenitega alpinista, jamarja in fotoamaterja. Otvoritev razstave bo v petek, 7. decembra ob 18. uri v Domu JLA v Ilirski Bistrici. Pravico sodelovanja imajo člani planinskih, smučarskih in jamarskih društev iz vse Jugoslavije in slovenskega zamejstva. Avtorji lahko pošljejo na razstavo največ 3 črnobele ali barvne fotografije (18×24 cm) in največ 5 barvnih diapozitivov v okvirčkih 5×5 cm. Vse fotografije ali diapozitivi morajo obravnavati planinsko, smučarsko ali jamarsko tematiko. Fotografije ne smejo biti kaširane. Poslani material mora biti opremljen z naslovom društva, imenom avtorja in naslovom dela. Rok za dostavo s priporočeno pošto je vključno 4. decembra na naslov: Hinko Poročnik, Rozmanova 24/e, 66250 Ilirska Bistrica. Rok vračila je do 15. januarja 1985. Razstava bo odprta 7. decembra ob 18. uri, za ogled pa bo dostopna vsak dan med 7. in 20. uro do 14. decembra 1984.
V času razstave se bodo zvrstile tudi naslednje prireditve pod skupnim geslom »Po poteh Bogumila Brinška«: 8. decembra ob 18. uri v Domu JLA – Jamarski večer s predavanjem, 11. decembra ob isti uri v Domu JLA -alpinistični večer s predavanjem, 13. decembra ob 18. uri v društvenih prostorih – otvoritev Brinškove planinske knjižnice in 14. decembra ob 18. uri v domu JLA – večer posvečen zimskim pohodom na Snežnik in smučarjem.
Franci Savenc
Tudi Stanko Bloudek bi bil ponosen nanje…
Najvišja družbena priznanja za ustvarjalno delo in dosežke na področju telesne kulture so v soboto v Novi Gorici podelili cvetu slovenskih telesnokulturnih delavcev in športnikov – Dosedanjim 126 nagrajencem se je ob 20-letnem jubileju pridružilo še deset novih
Za alpinizem:
FRANC KNEZ, Rimske Toplice, za izjemne dosežke v alpinizmu.
Vse zadnje desetletje sodi Franc Knez med najuspešnejše jugoslovanske alpiniste, kar dokazuje z vrhunskimi dosežki v domačih in tujih stenah. Že od leta 1973 se redno in sistematično pripravlja za alpinistično dejavnost, hkrati pa vsako leto opravi čedalje številčnejše vzpone. Leta 1973 jih je bilo še 25, leta 1977 prvič čez 100, leta 1982 223, leta 1983 pa že skoraj 300. Mnogokrat je sodeloval tudi v uspešnih jugoslovanskih odpravah v tuja gorstva, med drugim je bil v Andih, v Himalaji, v Yosemitih v ZDA, v Patagoniji in seveda širom po Evropi in še zlasti v naših gorah. Knez je sodeloval tudi pri jugoslovanski osvojitvi najvišjega vrha sveta Mount Everesta, šele pred dnevi pa se je vrnil s himalajske odprave na Čo Oju, kjer so naši alpinisti v steni izredne zahtevnosti splezali više kot kdorkoli pred njimi. Omeniti velja, da se Franc Knez kot še nekateri vrhunski alpinisti loteva tudi priložnostnih dodatnih del, s katerimi zbira denar, potreben za nakup osebne opreme in odprave. Aktiven je tudi v delovni organizaciji ter planinskem društvu, kjer svoje izkušnje, doživetja in podvige prenaša tudi na mladi rod.
