Vzponi nad šesto stopnjo so že nekaj povsem običajnega
Velika večina alpinistov je spoznala, da za vrhunske uspehe ni dovolj samo plezati, ampak je treba tudi veliko trenirati
Še ni dolgo tega, ko so bili vzponi pri nas ocenjeni s VI + ali več sila redki. Potem pa je bilo vse več tistih, ki so to mejo presegli in jo pomikali čedalje višje.
Raz malega kladiva v Anič kuku je ena najbolj plezanih smeri v Paklenici. Prav zanimivo pa je, da je prosto ponovitev doživel tako rekoč prvi. Že leta 1978 je bil uspešen Tomazin, za njim je Raz prosto ponovilo še nekaj tujih navez. Izmed naših je originalno smer prosto ponovil lani Rok Kovač, vmes pa so bili mnogi neuspešni. Letošnji vikend okoli 1. novembra sta smer preplezali dve navezi: iz AO Železničar Mitja Praprotnik in Jernej Stritih, iz AO Trbovlje pa Vili Guček in Andrej Kmet. Zadnja dva ocenjujeta prvo streho z VIII-, pa tudi druga streha se jima je v primerjavi z Utopijo, ki sta jo plezala isti dan, zdela težja.
Tudi Celjana Matej Banič in Andrej Primožič sta se izkazala. Opravila sta 3. PP Slovenske smeri v Debelem kuku, ki je ocenjena z VIII-.
Janez Jeglič je z bratom Cirilom (oba AO Domžale) 3. novembra opravil 4. PP Bukove smeri. Ocena VII-. Naslednji dan se je tej navezi pridružil še Jože Sitar. Preplezali so Desno tržiško smer. Janez je opravil 3. PP (VI+).
Blaž Jereb (AO Radovljica) in Andrej Kokalj (Akademski AO) pa sta 3. t. m. opravila 2. PP Figure veneris (VI+).
AO Celje: Igor Izlakar in Iztok Ivakič sta preplezala Velebitaško, Banič je s Primožičem preplezal Klin, z Ivakičem pa Raz malega kladiva. Jože Zupan, Zlatko Gantar (AO Idrija), Ivakič in Izlakar pa so preplezali še Union.
AO Črnuče: naveza Benedičič-Šolaja je prosto preplezala Velebitaško in Slovensko v Debelem kuku z varianto med Diagonalo in varianto Pips. Ocena je VII-. Naveza Kovač-Kovač pa je prosto opravila vzpon po Diagonali in po kombinaciji Velebitaška-Albatros. Klin so splezali Kunaver in Patarčič ter Kranjc in Vili Guček (AO Trbovlje).
AO Kranj: Jože Povšnar in Edo Kozorog (Soški AO) sta prosto preplezala Domžalsko in Petrovo varianto. Slednjo so prosto splezali tudi Igor Kalan. Miha Kuhar in Bine Šter. Kalan in Povšnar pa sta PP Forma vivo, Ljubljansko in Fanikino. Šter in Kuhar pa sta v Zobu preplezala novo vstopno varianto (IR, VI-, V).
AO Ljubljana-Matica: Janez Skok in Ines Božič (Obalni AO) sta prosto ponovila Velebitaško, Karbore, Kačo in Forma vivo. Lidija Honzak in Janez Marinčič pa sta PP Kače in Petrove variante.
Soški AO: Marko Kogoj in Darko Obid sta preplezala El Condor passa, Edo Kozorog je z različnimi soplezalci prosto ponovil Formo vivo, Domžalsko, Velebitaško, Petrovo varianto in Ljubljansko. Mitja Lo Duca in Ciril Jeglič (AO Domžale) pa sta PP Union.
AO Trbovlje: Andrej Kmet je opravil solo prosto ponovitev Uniona, Guček pa je z Acom Srdičem PP Diagonalko. Na klasičen način so preplezali Še Klin, Funkcijo in Albatros.
AO Železničar: Praprotnik in Stritih sta ponovila Utopijo, Bojan Počkar in Vid Preložnik (Šaleški AO) El Condor passa, prosto pa Domžalsko in Petrovo varianto.
Tomo Česen
Vzponi mengeških alpinistov
Steber v Brani in Majsko smer v Planjavi so 3. novembra preplezali Dare in Smiljan Božič ter Tone Kralj. Naslednji dan sta Dare Božič in Golob (AO Kamnik) preplezala Zajedo v Brani, prvi pa potem s Kraljem še Levi steber v isti steni. Smiljan Božič je z Golobom preplezal Jugovo poč in Brinškov kamin, sestopala pa sta po Poševni zajedi. Vse tri smeri so v Planjavi. Naslednji vikend sta Cveto Jagodič in Metod Škarja prosto ponovila smer Češnovar-Srakar v Koglu, drugi pa so plezali v nedeljo v Štruci. Miran Martinjak je s Smiljanom Bončem plezal Srebrno grivo, z Daretom Božičem pa še Direktno smer. Božič, Catman in Kralj pa so preplezali smer Pibernik-Černivec.
Začenjajo z AŠ
Novogoriški alpinisti sporočajo, da bodo pričeli z redno vsakoletno alpinistično šolo. Začela se bo 6. decembra ob 17. uri v prostorih Elektroenergetskega šolskega centra v Novi Gorici. Ob teoretičnih predavanjih bodo imeli praktične vaje na Čavnu in v gorah. Vodja šole je Milan Velikonja. Poročajo tudi, da so 4. t. m. Alojz Fon in Peter Podgornik ter Dragan Abram in Jože Širbec preplezali v J steni Jerebice Centralno smer (spodaj V, zgoraj III-IV, 500 m). To je bila 2. ali 3. ponovitev.
Člani AO Kranj pa so svojo alpinistično šolo pričeli že 15. t. m. Obisk je bil kar zadovoljiv in imeli so že tudi uvodno predavanje z diapozitivi. Šola je vsak četrtek ob 18. uri v prostorih PD Kranj. Vsi zainteresirani se jim še vedno lahko pridružijo. Vodja letošnje alpinistične šole je Andrej Zidar.
Sejem rabljene smučarske opreme
Že nekaj časa kranjski alpinisti sodelujejo na vsakoletnem sejmu rabljene smučarske opreme v Kranju. Tako bo tudi letošnje leto. Ob tej priložnosti bodo prodajali rabljeno planinsko in alpinistično opremo in planinske edicije, letos pa tudi koledar Gore sveta in priročnik za alpinistično vzgojo Hoja in plezanje v gorah. Prikazovali bodo filme in diapozitive z alpinistično tematiko. Vabijo vse, tisti, ki bi hoteli prodati svojo rabljeno opremo, pa naj se oglasijo na njihovem prodajnem prostoru.
V Koglu in Vršičih
Rok Kovač je z Markom Koširjem 4 novembra opravil 2 PP Spominske smeri Ceneta Kramarja z direktno varianto. Težave v varianti so VI, prečnico pod streho v originalni smeri pa je ocenil s VII. V celoti je bila to šele 7. ponovitev. 6 dni kasneje je z Mitjem Bernardom opravil prav tako 2. PP Mengeške smeri v Vršičih. Strinja se z oceno VII+, V-VI.
10. novembra je več kranjskih navez v idealnem vremenu plezalo v JV steni Kogla. Igor Kalan je z Jožetom Povšnarjem opravil PP (original) Rumene zajede, Miha Kuhar in Bine Šter pa sta prosto ponovila Zupanovo smer. Matjaž Ivačič in Filip Bertoncelj sta preplezala Tržiško, naveza Marija Štremfelj – Jana Vidic pa je opravila 1. ŽP Hruške.
Srečo Rehberger je z Nušo Romih (AO Tržič) 10. novembra opravil 1. PP smeri, ki poteka desno od Lukmanove v Vršičih. Glede imena ni povsem prepričan, so pa v njej mesta VII+. V nedeljo je opravil še 1. PP Poljske smeri v Dedcu (raztežaj VI+).
Sam v Novem vrhu
Marko Kogoj je 11. t. m. v zgornji steni Novega vrha preplezal novo smer (Poka: IV+, III, 110 m). Pravi, da tako lepe smeri s takšno težavnostjo še ni plezal. Smer poteka v skrajno desnem delu vrhnje stene po poči, prek gladke, toda precej nagnjene (60 stopinj) plošče. Poleg te smeri je preplezal še Zajedo pojoče travice in Centralno poč z novo direktno vstopno varianto (15 m, -VI).
V Raduhi
Danilo Flis (AO Novo mesto) in Joka Tučič (AO TAM) sta 3. t.m. preplezala Zagorčevo, naslednji dan pa je Tučič preplezal skupaj z Davorini Podrepškom še Kovačevo smer Prečenje Raduhe.
Ponatis koledarja za Jalung kang 85
Ker je bila celotna naklada 50.000 izvodov planinskega koledarja Gore sveta za leto 1985 dokonča oktobra razprodana, se je Planinska zveza Slovenije odločila za ponatis dodatnih 10.000 izvodov. Zaradi novih cen papirja (ki je glavni strošek) in zaradi majhne naklade (ker za večjo ni bilo mogoče dobiti dovolj papirja) je cena novih koledarjev nekoliko večja od prvega natisa: maloprodajna cena 290 din, od 11-100 izvodov 260 din in nad 100 izvodov 220 din.
Cene tiska firme so nespremenjene. Ker bo tudi ta naklada zagotovo v kratkem razprodana, naj se kupci pred pismenim naročilom pozanimajo po telefonu (312-553) KOTG.
Dohodek od koledarja je namenjen finansiranju slovenske alpinistične odprave na Jalung kang (8505 m).
Srečen povratek s Himalaje
Peterica alpinistov iz Slovenske Bistrice se je v soboto po 74 dneh v Nepalu vrnila v domovino
Matjaž Pečovnik, Marjan Frešer, Franček Knez, Danilo Tič in Milan Romih, člani alpinističnega odseka planinskega društva Impol so se v soboto vrnili iz himalajskega pogorja. Poskušali so zavzeti vrh gore Cho Oyu, vendar jim zaradi vetra, kije sunkoma pihal z več kot 130 km na uro, to ni uspelo.
Na Everest brez kisikovih bomb
Skupini čehoslovaških alpinistov je uspelo, da so se brez kisikovih bomb povzpeli na najvišjo goro sveta. Trije člani odprave so se morali spoprijeti z močnim vetrom in močnim soncem. Osvojitev 8.848 metrov visokega vrha je bila nekoliko žalostna. Ob povratku z najvišje gore sveta je namreč omahnil v globino Josef Psotka. V levem delu slike vidimo prav njega ob počitku na 6.400 metrov visokem taboru pred vzponom na sam vrh Everesta.
Čehoslovaki osvojili Mount Everest
Pred kratkim je vrh sveta, 8848 metrov visoki Mount Everest, osvojila skupina češkoslovaških alpinistov. Češkoslovaška odprava se je na streho sveta povzpela po južni poti, ki so jo alpinisti doslej uporabili samo štirikrat. Trije člani češkoslovaške odprave so se morali boriti z ostrim vetrom in premočnim soncem, veselje nad osvojitvijo vrha pa jim je zagrenila smrt enega od članov skupine. Čehoslovaki so vrh sveta osvojili brez kisika in bili tam kar 30 minut. Na posnetku vidimo člana češkoslovaške odprave Mikela Orolina (levo) in Joztefa Psotka (ki je med sestopom izgubil življenje) med oddihom 6400 metrov visoko na pobočju Himalaje.
Franci Savenc
Mikaven zapis o podvigu z zmajem
V novembrski številki Planinskega vestnika je vrsta razpoloženjskih člankov, še posebej pa kaže opozoriti na prispevek Iztoka Tomazina, ki je poletel z Mont Blanca – Zanimivo in sistematično o transverzalah
Lahko rečemo, da je letošnja enajsta številka Planinskega vestnika nekakšno zrcalo novembrskega razpoloženja v planinstvu. Že naslovnica, ki bralce pozdravlja s prizorom iz severne Triglavske stene, bi lahko bila prispodoba, oziroma simbol tega razpoloženja. Pogled na strme, previsne sklade, na divjo lepoto okamnelega zidu v planincih verjetno budi spomine in želje po ponovnem obisku mogočnih gorskih velikanov, a novembrska sivina in previsno skalovje, odeto v prvi sneg, opozarjata, da je najprimernejši čas za izlete k vrhovom že minil.
Zdaj je čas za obujanje spominov na enkratna doživetja v gorah ter za kovanje novih načrtov. November pa je tudi mesec, ko se pogosteje spominjamo prijateljev in znancev, ki so nam popestrili izlete po planinskih poteh.
V enajsti številki je kar več člankov, namenjenih spominom na preminule planince.
Med članki moramo še zlasti opozoriti na zapis Iztoka Tomazina o njegovem poletu z zmajem Z najvišje gore Evrope. Iztok slikovito opisuje pohod na Mont Blanc, ko je na hrbtu nosil vso težko zmajarsko opremo in zmaja, opisuje svoja ugibanja in negotovost pred poletom ter neponovljive občutke, ki so ga spreletavali, ko je jadral sto metrov nad Belo goro in visoko nad Chamoniško dolino. Prispevek izvrstno opisuje kakšen boj z željami in težavami v zračnih tokovih mora bojevati letalec z zmajem. Polet, ki ga opisuje Iztok, sodi med vrhunske dosežke našega, pa tudi svetovnega zmajarstva, saj so izredno redki tisti, ki so se pri poletu s strehe Evrope dvignili še za 100 m nad najvišjo točko gore.
Pozornost bo prav gotovo pritegnil tudi članek Tatjane Dolžan, ki sicer nosi naslov 1. november, pa nima z dnevom mrtvih nič skupnega. Članek je pravzaprav drobec iz popotnega dnevnika. Tatjana je zapisala vtise s svoje pustolovščine v pogorju Himalaje. S prijateljem Urošem je med trekingom na območje Anapurn obiskala ledeniško jezero Tilicho. Pot je bila sprva prijetna, pred samim ciljem pa je od popotnikov zahtevala precej volje. Ves trud je poplačalo jezero in njegova okolica, ki je pogumna hribovca nagradilo s prijetnim doživetjem.
O Himalaji in izletih sodobnih planincev na to območje govori tudi članek dr. Kristana Jezernika. Prispevek opozarja na sledove in škodo, ki jo za sabo puščajo množični obiski planincev iz Evrope, Amerike in Japonske na območje najvišjih gora na svetu. S sekanjem lesa za kurjavo izletniki povzročajo nepopravljivo škodo v tamkajšnji naravi. Z izsekavanjem gozdov, se meja rastlinstva niža, razbesnele vode himalajskih hudournikov odnašajo zemljo in za seboj puščajo puščave. Doktor Jezernik meni, da bi bila delna rešitev tega problema možna z izkoriščanjem vodnega bogastva nepalskih rek za pridobivanje elektrike.
Potopisna članka sta tudi prispevka Janeza Dolenca o Javorci in Boža Jordana o Vinski gori. Oba članka govorita o nekoliko manj znanih planinskih območjih v naši ožji domovini. Janez Dolenc govori o Javorci in predelih nad Tolminom. Še zlasti opozarja na sledove obeh vojn na tem območju in spominsko cerkvico v Javorci, Božo Jordan pa se pri svojem opisu izleta na Vinsko goro ukvarja z imeni posameznih vrhov in območij ob poti, ki jo je prehodil. Ugotavlja, daje na tem področju še precej nejasnosti, saj je za posamezne vrhove najti tudi po več imen.
Marsikoga bo pritegnil tudi prvi del prispevka Toneta Andrejčiča, ki govori o transverzalah. Avtor, ki ga mnogi poznajo tudi po vzdevku Čika Tonči, je eden tistih, ki največ vedo o naših planinskih poteh, saj je sam prehodil veliko večino slovenskih pa tudi jugoslovanskih transverzal. Čika Tonči skuša s svojim člankom na enem mestu sistematično povedati kar največ o naših transverzalah. V prvem delu prispevka je zapisal vrsto zanimivosti in pripomb, ki so se mu nabrale med večletnim preučevanjem transverzal.
Miro Štebe
Projekcije planinskih filmov
Beograjski alpinisti, člani AO Rastko Stojanovič, so imeli letos že vrsto predvajanj planinskih filmov, ki jih največ dobe prek tujih ambasad in predstavništev. Videli so film Clint Eastwood »Kazen na Eigerju«, makedonskega »Andi’82« in francoski Steber samote (vzpon v Druju), Osvajalec nekoristnega (o L. Terrayju), Broad Peak in Kosina s slavnim Patrickom Berhaultom. V sodelovanju z avstrijsko ambasado so pripravili projekcijo štirih vzgojnih filmov: o začetniškem poletnem in zimskem tečaju, o turnem smučanju in reševanju iz ledeniških razpok (Die Wand) in o ekstremnem smučanju po S steni Priela v Totes Gebirge. Še posebno zanimivi pa so bili švicarski filmi, ki so jih predvajali pred mesecem dni – dva zgodovinska (Matterhorn 1901 in Jungfrau 1811), dva reševalna in 18 minutni barvni o vzponu na Piz Roseg.
D. M.
