Alpinistične novice 19/1988

Kakšna bo prihodnost tekem v športnem plezanju pri nas?
Kako se organizirati, da bo delo plodno – Prihodnje leto načrtujejo v Evropi serijo tekmovanj po vzoru smučarskega pokala

LJUBLJANA – Letošnje državno prvenstvo v športnem plezanju bilo je že četrto, toda prvo po mednarodnih (UIAA) pravilih, je prvo tovrstno tekmovanje v Sloveniji. Osp 88 zasluži najboljšo oceno za organizacijo, nad pričakovanji pa je bila tudi udeležba, čeprav iz nekaterih AO/S, kjer sicer imajo (tudi) plezalce, ni bilo nikogar.
S telesno pripravljenostjo tekmovalcev smo tudi lahko kar zado­voljni, posebno vprašanje pa je psihična (in taktična) pripravljenost – vsem po vrsti se namreč pozna pomanjkanje tekmovalnih izkušenj.

Za organizacijo tekmovanja so se odločili v AO Kranj, zavedajoč se, da slovenski plezalci ne morejo večno le gostovati in morebiti še kritizirati prireditelje. Ne gre pa prezreti, da je na pomoč, vsaj pri končni izvedbi, pri­skočilo tudi nekaj alpinistov iz drugih okolij, zlasti tistih, ki se zaradi po­škodb niso mogli prijaviti za tek­mo … Toda če se vodja celotnega projekta Tomo Česen ne bi tako zav­zel, se vse skupaj prav gotovo ne bi izšlo, kot se je. Vsa čast tudi Sreču Rehbergerju za pripravo moških (žen­ske je pripravil T. Česen) tekmoval­nih smeri. Zahvalo pa gotovo zaslužijo še mnogi iz ozadja, brez katerih ni pravega amaterskega športa.

Fotografije Toneta Škarje na FB Metod Škarja

Deseterici na tekmovanju »Osp 88«

Jelka (3.), Simona (1.) Ines (2.), Foto: arhiv Jelka Krajnc
Jelka, Simona in Ines (2.),
Foto: arhiv Jelka Krajnc

Plezalke:
1. Simona Škarja 20,88, 14,79, 15,97, 2. Ines Božič 20,88, 14,79, 15,90, 3. Jelka Tajnik 20,88, 14,79, 14,90, 4. Betka Galičič 20,88, 14,79, 14,78, 5. Marija Štremfelj 20,88, 14,79, 13,83, 6. Marjeta Tomšič 20,88, 14,79, 13,70, 7. Nuša Ro­mih 20,88, 14,79, 13,69, 8. Metka Lukančič 20,88, 14,79, 13,34, 9. Mojca Oblak 20,88, 14,79, 12,91, 10. Maja Krajnik 20,88, 14,79, 12,71.

Metod Škarja (3.), Vili Guček (1.), Tadej Slabe (2.)
Metod Škarja, Vili Guček in Tadej Slabe

Plezalci:
1. Vili Guček 16,66, 16,86, 13.94, 2. Tadej Slabe 16,66, 16,86, 13,52, 3. Metod Škarja 16,66, 15,86, 7,72, 4. Marko Lukič 16.66, 16,86, 6,01, 5. Rok Kovač 16,66, 15,34, 7,50. 6. Uroš Grilc 16,66, 14,08,6,96, 7. Sašo Prosenjak 16,66, 14,45, 5,73, 8. Silvo Babič 16,66, 14,02, 5,79, 9. Mirko Kranjc 16,66, 13,76, 5,76, 10. Igor Jamnikar 15,63, 14,19, 6,00.

Posebno zahvalo zaslužijo tudi vaš­čani Ospa, še posebej pa Elica in Emil Vehar, zakonski par, ki je dal prostor za tiskovno središče, v njuni kuhinji se je kuhalo in pripravljalo malice, na njunem dvorišču je bila okrogla miza itd. Pa naj ne velja to le za teden tekmovanja, temveč tudi za razume­vanje, ki ga tako ali drugače izkazuje­jo že vsa ta leta, odkar prihajajo v njihovo idilično okolje naši in tuji ple­zalci.

Komisija za alpinizem, taka kot je, ne zadovoljuje niti osnovnih potreb alpinizma (kakršnega smo bili vajeni do nedavna). Vprašanje je zato, ali bo ustanovitev nove podkomisije za plezalstvo že dovolj. Takoj bi bilo po­trebno šolati vsaj nekaj vaditeljev in pripraviti šolanje trenerjev. Koncept »Alpinistične šole« (še bolj pa izvaja­nje le-te v velikem delu naših AO/S) je že nekaj časa potreben prenove…

Če ne bo v prihodnje več tekmo­vanj, športno plezanje (vsaj tekmoval­no) ne bo moglo v korak z napredkom na tujem. Liga, kakršno so na Hrva­škem že snovali, ki pa bi verjetno morala prerasti v vsejugoslovanski si­stem, je ena izmed rešitev. Pa seveda tudi mnogo pogostejše odhajanje na tekmovanja v tujino. Vabila na kvali­tetnejše prireditve ne bodo prihajala po ključih, kakršne še danes nekateri zagovarjajo tudi v naši planinski orga­nizaciji. Že za prihodnje leto v Evropi snujejo »pokal« (po vzoru smučarske­ga), na olimpijskih igrah v Barceloni bo tekmovalno plezanje demonstracij­ska panoga, turizem pa od njega tudi precej pričakuje.

Za prihodnje obdobje bi morda ve­ljalo oblikovati vsaj selekcije, v kate­rih bi se zbirali najuspešnejši (morda posebej – tudi perspektivni). Na delu z njimi bi lahko preskušali orga­nizacijske, predvsem pa vaditeljsko-trenerske prijeme, njih člani pa bi iz­kušnje prenašali na AO/S, katerih čla­ni bi seveda še naprej bili. Selekcije pa bi lahko imele tudi vlogo reprezen­tanc.

Kaj kaže spremeniti
Marsikdo je že med tekmovanje predlagal take m drugačne spremem­be. Precej je bilo govora o razmejitvi dotika in prijema; je prav, da se upo­števa dosežek iz skoka? Ne bi bilo pravilneje, da je za priznanje vse sme­ri potrebno vponko na verigi tudi vpe­ti… Vse to bi sicer veljalo preučiti, veljajo pa seveda pravila UIAA. Mor­da pa bi namesto (večjih in zato dra­gih) tekmovanj lahko pripravljali ne­formalna »srečanja«, kjer bi se udele­ženci tudi preskušali, pa čeprav ne »na pogled«.

Temeljito bi morali preučiti tudi si­stem tekmovanja. Izločanje je seveda potrebno vedno, kadar je veliko števi­lo prijavljenih. Dilema je le v tem, ali je res treba upoštevati (in kako) tudi že prvi dosežek. Če bi upoštevali le rezultate drugega dne, bi npr. šli v fi­nale kar štirje drugi tekmovalci, če bi točkovali dosežek drugega dne s fak­torjem 2, bi se zamenjal eden…

Nalog je torej veliko, kdo pa jih bo reševal in kakšni bodo dosežki ob le­tu, pa bomo videli. Če ne drugega, vsaj razpis za naslednje državno pr­venstvo bi morali pripraviti takoj.

FRANCI SAVENC

Baza ni dovolj široka
Plezalci so se in se bodo tudi v pri­hodnje (ne le pri nas) povezovali v ok­viru planinske organizacije. Zato je normalno, da pričakujejo njeno po­moč. Znano je, kakšne skrbi so delež­ni uveljavljeni športniki v drugih oko­ljih: velika večina se jih resnično lahko posveča le pripravam in tekmova­njem. V planinskih vrstah žal (še) ni tako. Razmejitev krivde pa večini ni prav jasna, zato bo potrebno storiti še prenekateri korak – drug drugemu naproti.

OD TOD IN TAM

Televizijski prenos z vrha Everesta
KATMANDU – Velika himalajska odprava na najvišjo goro na svetu, v kateri je sodelovalo več kot 250 ljudi, omogočili pa so jo japonski ča­sopisi in televizija, se je v soboto uspešno končala. Odprava, ki je imela v načrtu vzpon na Everest z dveh stra­ni hkrati, iz Tibeta in Nepala, je stala deset milijonov dolarjev, uresničila pa je tudi enega izmed ciljev – neposre­den televizijski prenos z vrha Evere­sta. Odprava, v kateri je bila tudi vrsta najbolj znanih alpinistov iz Ne­pala, je dosegla tudi nekaj rekordov, med drugim je bilo hkrati na vrhu kar 12 ljudi (prej so imeli rekord Kitajci z devetimi alpinisti), eden izmed čla­nov skupine, ki se je povzpela s kitaj­ske strani, pa je bil na vrhu poldrugo uro brez dodatnega kisika.

Severni in Južni tečaj
LONDON, MOSKVA – Trojica Angležev, ki se je peš in brez pomoči psov ali motornih sani namenila na Severni tečaj, zaradi omrzlin vodje ni uspela. Reševanje je v težkih okoliščinah (neurje, – 60° C) opravil ameriški pilot. Ta je le malo prej rešil Ameri­čanko, ki je hotela opraviti prvi »žen­ski solo dostop«, vendarle s pomočjo pasje vprege.

V Moskvo pa se je s treninga na Antarktiki vrnila ekipa, ki jo vodi Va­lentina Kuznecova. Že nekaj let se pripravljajo za pohod na Južni tečaj, trenirajo in preskušajo opremo. Tudi najboljša alpinistična oprema, preskušena že v Himalaji, se hitro izkaže kot premalo kvalitetna, pravijo kandidati za odpravo, katere odhod načrtujejo za sredo oktobra. Njihova pot bo dol­ga 1400 km.

Srečanje na Zasavski gori
PD Zagorje ob Savi prireja v ne­deljo, 15. t. m. že 13. srečanje mla­dih planincev Zasavja. Dan prej, v soboto, 14. t. m., bo tekmovanje v orientaciji za pionirje (M 12 in Ž 12) ter mlajše mladince (M 15 in Ž 15). Zbor ekip bo ob 13. uri pred Domom na Zasavski gori. Za obe akciji sprejema prijave Rozi Kokole (SV E A Zagorje), tel. (0601) 61- 206, int. 23, vsak delovnik do 14. ure, in to do 10. t. m. Udeleženci, ki se bodo pripeljali z vlakom, na­daljujejo pot z lokalnim avtobusom Kolodvor-Izlake, iz Kisovca ali Iz­lak pa je še dve uri do vrha.

Japonci pozimi čez južno steno Anapurne
Vzpon četverice alpinistov najboljši dosežek zimske sezone v Himalaji
Popolnega pregleda nad dogajanji v tej zimski himalajski sezoni še ni, vendar lahko že sedaj ocenimo opravljene vzpone. Prvi na tej lestvici je vsekakor vzpon štirih japonskih alpinistov čez južno steno Anapurne (8091 m), omeniti pa velja tudi solo vzpon na Čo Oju (8201 m), ki bo prišel v kroniko kot prvi zimski solo vzpon na vrh, ki je višji od 8000 metrov.

V južni steni Anapurne so Noburo Ymada, Teruo Saegusa, Yasuhiro Saito in Toshuyuki Kobayashi splezali Britansko smer iz leta 1970. Vsak, ki vsaj bežno pozna to 3000 metrov visoko steno, ve, da gre za vrhunski dosežek zimskega himalajskega alpinizma. Japonci, katerih odpravo je vodil Kuniaki Yagihara, so vrh dosegli 20. decembra lani. Toda kot se pri Japoncih velikokrat dogaja, je bil uspeh tudi tokrat omadeževan z nesrečo. V dveh ločenih padcih (na 7900 m in 7300 m) sta se na sestopu smrtno ponesrečila Saito in Kobayashi. Sicer pa je bil to za Noburo Yamado že sedmi osemtisočak, od teh je na tri splezal v mesecu decem­bru. Na Everest leta 1983, dve leti kasneje na Manaslu in sedaj na Anapurno.

Čo Oju (8201 m) pa je prvi osemtisočak, na katerega je pozimi priplezal solist. To je Španec Fernando Garrido, ki je plezal Normalno smer in vrh dosegel v začetku februarja. Bazni tabor je bil postavljen v januarju, tabor 3 pa 4. februarja na višini 7000 metrov. Od tam je Garrido začel dva dni kasneje in osvojil vrh v 18 urah. Sestop, ki je deloma potekal že v temi, je moral prekiniti in bivakirati 600 metrov pod vrhom. Kljub močnemu vetru in izredno nizkim temperaturam (do minus 40 stopinj) se je Španec vrnil v bazo nepoškodovan.

Na Everestu (8848 m) je bila uspešna devetčlanska južnokorejska odprava, ki jo je vodil Hahm Tak-Young. Uspeli so po klasični, normalni smeri prek Južnega sedla, in sicer 22. decembra 33-letni Huh Young-Ho in slavni šerpa Ang Rita (48). Zanimivo, to je bil prvi uspešni vzpon z nepalske strani po oktobru 1985.

Za dosežka na Daulagiriju (8167 m) že vemo. Naša prva zimska himalajska odprava se je zaključila s prvim jugoslovanskim pristopom na ta vrh – Marjan Kregar in Iztok Tomazin 4. decembra. Dva dni pred njima sta bila na vrhu Francoz Marc Batard (vodja 11-članske odprave) in Šerpa Sundare. Tudi Nepalsko ministrstvo za sedaj sumi, da so na gori začeli z delom pred 1. decembrom, ko uradno začne veljati dovoljenje.

Od osemtisočakov je bil v sezoni 1987/88 dosežena samo še Kangčendzenga (8586 m). Devetčlanska južnokorejska odprava, ki jo je vodil Jung Sang-Moo, je 2. januarja uspela z Lee Jeong-Chel (35), žal pa nesreča tudi njih ni obšla. Umrla sta eden od članov in šerpa.

Tretja južnokorejska odprava (9 članov, vodja Chung Jin-Yang) na Čo Oju ni prišla, 11. februarja pa je njihova naveza Yu Kwang-Yeul (21) – Choi Miho (18) uspela na Ngozumba Kangu (7743 m).

Odprava, ki jo je vodila Annie Whitehouse, je bila sicer uspešna na Tavočeju (6501 m), na Ama Dablamu (6812 m) pa ne, toda sodeč po podatkih, še pred začetkom zimske sezone, menda celo že 23. in 26. novembra. O zadnjem od uspehov – poljskem vzponu na Langtang Lirung (7234 m) pa smo po zaslugi Jožefa Nyke tudi že poročali.

Štiri odprave (od 13) v nepalski zimski sezoni 1987/88 niso uspele. Poljaki pod vodstvom Andrzeja Machnika so na Makaluju (8463 m) dosegli 7500 m. Britanci (Stephen Adamson) na Anapurni niso prišli dosti prek 6100 m, druga japonska odprava na to goro pa je dosegla še malo manjšo višino. Tretja japonska odprava pa je na Južni Anapurni (Ana­purni Dakšin, 7219 m) dosegla višino 5800 m.

T. Č.-F. S.

Tek po himalajskih poteh
PARIZ – Silvan Saudan (51), nek­daj znan predvsem kot izjemen alpini­stični smučar, je za letos pripravil že tretji »himalajski maraton«. 25 prijav­ljenim je obljubljeno, da bodo med petdnevnim tekom doživeli vse, kar lahko nudi Himalaja, od visečih mo­stov in zakajenih čajnic do višinske bolezni. Pa še plačati bodo morali.

O češkoslovaškem alpinizmu
PRAGA – 18-članska ekipa izbra­nih alpinistov je svoje lanske priprave kronala z zimskimi vzponi v stenah Romsdala, ki spadajo s svojimi tisoč in več metrsko višino med najtežje na svetu. Sicer pa sta pred njimi letos kar dve himalajski odpravi, na Anapurno in Daulagiri.

ALPINISTIČNE NOVICE

Od Dolžanove soteske do Paklenice
V dneh pred in po tekmovanju Osp 88 je bilo splezanih nekaj pomembnej­ših smeri

Tretji ženski vzpon v Tedy bearju na Črnem Kalu (VII+) je dan pred tekmovanjem opravila Ines Božič, Nuša Romih pa v Alenki v Ospu (prav tako tretji ženski vzpon).

Metod Škarja je v Dolžanovi sote­ski preplezal Mozartove in Tri srca (obe VIII+) ter Živčka (VIII+/IX-).

V Ospu je zatem splezal še Miklavža (VIII), v Paklenici pa Stezo mojstrov (VII+, na pogled). Janez Kešner je v Dolžanovi soteski uspešno preple­zal Mozartove kroglice, v Močilniku pri Vrhniki pa še Tilijo. Slednjo smer je ponovil tudi Miha Kuhar, poleg nje pa še Živčka v Dolžanovi soteski. In še nekaj iz Paklenice: Stimule (VIII-) sta ponovila Robert Flerin in Kešner.

Smučala sta z vrha Lipnice
Borut Černivec in Andrej Terčelj sta 23. aprila smučala z vrha Lipnice po žlebovih v JV steni v zatrep Gruntovnice. Zgornjih 400 metrov do Ozebnika pod Špikovo škrbino sta spust ocenila S5, ostalo do Gruntovnice pa S3-4. Menda gre za novo smer, ki v zgornjem delu poteka po razveje­nem sistemu kratkih in ozkih žlebov, imenuje pa se Labirint.

Nemška grapa s smučmi
Janko Oprešnik (AO Kozjak) je 1. t. m. preplezal Nemško grapo v za­hodni steni Ojstrice, v sestopu pa jo je presmučal. Imel je moker sneg z od­stavki ledenih plošč. Po polici v spod­njem delu je smučal 15 m zavarovan z vrvjo. Kaže, da je to prvi spust s smučmi v tej smeri.

Srbski alpinisti bodo obiskali Pamir
Trinajsterica je iz AO Beograd, po eden pa iz AO Zaječar in AO Kruševac, na pot pa odidejo 13. julija. Nji­hov cilj je najvišji vrh Sovjetske zveze, 7495 m visoki Pik Komunizma. Na vrh se nameravajo povzpeti prek Borodkinovega stebra v severni steni.

Četverica naših odšla v skupino Trango
V Karakorum so odpotovali Matjaž Ivnik (AO Tržič), Igor Jamnikar (AO Matica), Marko Lukič (AO TAM) in Miha Pra­protnik (AO Matica). Njihov cilj je JZ stena Velikega (Trango) stolpa, v kateri nameravajo pre­plezati novo smer. V omenjeni steni so svojo smer splezali že norveški alpinisti, naši pa bodo plezali levo od te smeri. Celotna odprava naj bi trajala slabe tri mesece.

T. Č.

Rally Bernina tudi z našo udeležbo
Dvodnevnega smučarskega rallyja Bernina, bil je že dvajseti po vrsti, se je udeležila tudi naša ekipa, v kateri sta bila Matjaž Beguš in Matej Kranjc (oba AO Kranj). Poleg njiju so bile prijavljene še tri naše ekipe, ki pa se tekmovanja niso udeležile in se brez odjave pokazale v dokaj neresni luči.

Rally Bernina spada med najtežje v Italiji, med drugim gre tudi čez oba vrhova Bernine (4050 m), ves čas po­teka v višini nad 3000 metri, sestavlja­ta pa ga tudi dva naporna supervele­slaloma (700 in 800 metrov višinske razlike). Naša ekipa, katere sponzor je bil Alpetour Rent a car Kranj, je zasedal 22. mesto.

Srečanje pod Jalovcem
Letošnje »Srečanje pod Jalovcem«, sedaj že tradicionalna akcija (nekda­njih in sedanjih) članov Akademskega PD, bo tokrat izjemoma že v petek 20. maja – teden dni kasneje je na­mreč napovedan seminar za inštruk­torje alpinizma. Naj tudi letos velja: povej dalje in domenimo se za skupen prevoz v Tamar. Vabljeni vsi, ki smo se nekdaj dobivali na VTK memorialu in podobnih prireditvah. V soboto pa na Kotovo sedlo.

Ob vestonih sedaj še šotori
Slobodan Žalica, sarajevski alpi­nist, sicer pa uslužbenec observatorija na Bjelašnici, z Željkom Maričem že nekaj časa izdeluje tudi kvalitetno al­pinistično in planinsko opremo. Njun zadnji proizvod so šotori, za katere so jim bili vzor izdelki Dunlop. So rdeči in oranžni, kupolaste oblike, s kon­strukcijo iz fiberglasa, dimenzije 205 x 150 cm in 110 cm visoki (znotraj, zunaj 10 cm več). Težki so 3 kg, cena 230.000 din, rok dobave pa le tri dni. Vestone različnih barv (300 g polnje­nje 115.000, 500 g pa 140.000 din) pa pošljeta v tednu dni. Naročila spreje­mata na naslov: Slobodan Žalica, Halusina 7/II, 71000 Sarajevo, tel. (071) 534-861.

Catherine Destivelle potiska lestvico navzgor
Znana francoska športna ple­zalka Catherine Destivelle je v športno plezalnem centru Cimai na jugu Francije kot prva ženska ponovila smer Samizdat, ki ima potrjeno oceno 8a (X- po UIAA). Nekatere revije pišejo, da je to prvi ženski vzpon takšne te­žavnostne stopnje, toda ne sme­mo pozabiti, da ima Italijanka Luisa Jovane v stenah San Nicola v Dolomitih svojo smer, ki je ni še nihče ponovil, ocenjena pa je prav tako 8a (poleg te ima Luisa še dve smeri iz Amerike z oceno 5.13a – 7c+ po francoski lestvi­ci). Nekateri so se morda novici, da je to prva ženska 8a, deloma začudili, saj je Francozinja Christine Gambert že ponovila Reve de papillon v Bouxu, ki je takrat še imela oceno 8a. Zdaj je smer že znižana na 7c+.

Za konec še dva zelo pomemb­na vzpona Catherine Destivele. Poleg smeri Samizdat je v stenah Cimai splezala dve smeri z oceno 7b (po UIAA približno IX-) na pogled! Tudi to sta vzpona, ki spadata med najboljše tovrstne dosežke ženskega športnega ple­zanja na svetu.

TOMO ČESEN

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja